Sto kilometrov za en evro

Bled. Z avtomobilom na električni pogon se je mogoče zapeljati po vsej Gorenjski, kajti konec tedna so zanje odprli pet polnilnih postaj in na novo pridobitev opozorili z zelenim EleKtrO popotovanjem.

Električni avtomobil je mogoče napolniti na Jezerskem in Bledu ter v Preddvoru, Bohinju in Kranjski Gori. Polnilni postaji že nekaj časa delujeta tudi na Laborah v Kranju in v bohinjskem Bohinj Park Hotelu. Kot je povedala Tadeja Zgaga, predsednica kranjskega Združenja za dobrobit okolja Živomodro, je v Sloveniji ta čas 20 električnih avtomobilov. “To je prva tovrstna trasa v Sloveniji in prva karavana, s katero želimo ljudi opozoriti na pomembnost skrbi za okolje, uporabo obnovljivih virov energije in na spreminjanje naših navad,” je še pojasnila.

Poceni vožnja
Velike pozornosti je bilo deležno električno vozilo tesla roadster sport, ki je lastnika Romana Bernarda, direktorja podjetja Flycom iz Žirovnice, stalo 140 tisoč evrov. “Z enim polnjenjem lahko prevozim 400 kilometrov, za sto kilometrov pa porabim za en evro električne energije,” je dejal Bernard. Za med pa gre električno kolo, ki ga je zasnoval Gregor Maček iz Ljubljane, kajti, kot je dejal, s proizvodnjo ne sledijo povpraševanju. Zložljivo kolo tehta le 14 kilogramov, z enim polnjenjem pa je mogoče za samo dva centa prevoziti 15 kilometrov. “V Sloveniji ni bilo posebnega interesa za izdelovanje, zato sem navezal stike s kitajskim proizvajalcem, ki je tudi bistveno cenejši. Prvo serijo so pokupili Slovenci in Srbi; kolo je zelo primerno za vožnjo po mestu,” je povedal Maček.

Država da premalo

“Za ureditev Roblekovega grabna sem državo prosil 18 let, za dolgoročno ureditev slapa Čedca so nujne visoke pregrade, velik problem je tudi obsežen plaz v Komatevri, našteto pa presega občinsko blagajno,” je za Žurnal dejal Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Na Jezerskem imajo hude težave s pogostimi plazovi in hudourniki, decembrsko deževje pa je povzročilo kar za dobrega 1,5 milijona evrov škode. Pol leta pozneje dve najbolj ogrožujoči območji še nista sanirani.

“Slap Čedca bomo morali rešiti, dolgoročna rešitev je gradnja visokih pregrad. Tam je vsaj milijon ali več kubičnih metrov materiala, 150 tisoč evrov, ki jih je namenila država, pa je bila bolj šminkerska prevleka kot trajna rešitev,” je o resnosti težav povedal župan in poudaril, da je letošnji občinski proračun težak slab milijon evrov, zato večmilijonskih projektov sami ne zmorejo. Do zdaj so sanirali le od deset do 15 odstotkov škode po decembrskem deževju. “Čakamo na državo, ki je nenazadnje lastnica vodotokov,” je pojasnil Kocjan.

Kanalizacija do 2016
Preteča nevarnost je tudi plaz v dolini Komatevre, ki je pred meseci zasul gozdno cesto, ki pelje do kamnoloma in Virnikove planine. Odstraniti so morali dobrih tisoč kubičnih metrov blata in večje količine skrilavca, saj je grozila zajezitev reke Kokre.

“Po mnenju geologa je rešitev v gradnji lesenih pregrad, ki smo jih bili krajani pripravljeni narediti z udarniškim delom, vendar nam država ne da 40 kubičnih metrov lesa,” je povedal župan.

Med nujnimi deli je tudi povečanje treh mostov, s čimer bi obvarovali središče Jezerskega. Kot je dejal župan, je razpis že pripravljen, dela bi stala okoli 160 tisoč evrov, od tega bi tretjino zagotovili z občinskim denarjem, preostalega pa pričakujejo od države.

Velik zalogaj bo gradnja kanalizacije, ki je v tej občini še nimajo, po evropskih zahtevah pa jo morajo zgraditi do leta 2016. Stala bo okoli tri milijone evrov, graditi pa naj bi jo začeli prihodnje leto. “Evropa je to predpisala, majhna občina, kot je naša, pa toliko denarja nima, zato tega projekta brez države ne bomo zmogli. Nikakor! Sicer pa menim, da bi moralo biti v interesu države ohranitev čiste Jezernice,” je poudaril.

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Za nazaj bo dobilo kazni tisoč Kranjčanov

Medobčinski inšpektorat bi lahko že v naslednjih desetih dneh začel izdajati plačilne naloge za prekoračitve dovoljenih hitrosti. Številnim voznikom se obeta neljubo presenečenje, saj jih bo inšpektorat oglobil za nazaj.

Spomnimo. Radar kranjskega medobčinskega inšpektorata je začel delovati 7. maja. Da je uspešno lovil prehitre voznike, smo že pisali, saj je samo v prvih štirih dneh zaznal krepko prek 200 kršitev dovoljenih hitrosti. Ta četrtek, torej po treh tednih, jih je medobčinski inšpektorat samo v Kranju naštel že okrog 1.500.

Opozorila že prejemajo
Več kot dve tretjini kršitev dovoljenih hitrosti je zrelih za denarno kazen, obetajo pa se tudi odvzem vozniškega izpita in vsaj 20 predlogov začasnih prepovedi vožnje motornega vozila. Približno tretjina kršiteljev že prejema opozorila.

Inšpektorat bi voznikom sicer plačilne naloge izdajal že od začetka merjenja z radarjem, pa od ministrstev za notranje zadeve ter pravosodje niti v četrtek še ni prejel podpisanih ustreznih pogodb, ki med drugim rešujeta vprašanji ugotavljanja statusa voznika v registru in posredovanja obdolžilnih predlogov pravosodju. “Ministrstvo za notranje zadeve je 13. maja napovedalo podpis zadnji teden v mesecu, od ministrstva za pravosodje ga pričakujemo istočasno,” je dejal vodja medobčinskega redarstva Slavko Savič.

Kazni za nazaj
Ker omenjeni pogodbi še nista podpisani, se zastavlja vprašanje, ali bo imel medobčinski inšpektorat sploh pravico predlagati kazni za nazaj. Savič je prepričan, da bo to pravico imel. “Zakon govori, da se lahko odločba in plačilni nalog izdata tudi dve leti po prekršku,” pravi in se sklicuje na člen o zastaranju. Prepričan je tudi, da ni možnosti, da bi lahko kdo od voznikov kazni za nazaj oporekal.

Ključna so pooblastila
Kranjski odvetnik Marko Drinovec opozarja, da je ključno vprašanje, ali medobčinski inšpektorat sploh ima pooblastila za merjenje hitrosti. Če jih ima, potem tudi kaznovanje za nazaj, po mnenju Drinovca, ne bo sporno. Savič je prepričan, da inšpektorat pristojnost ima – v 14. členu zakona o varnosti cestnega prometa. “Piše, da imajo redarji pooblastilo, da merijo s samodejno merilno napravo,” citira.

Brez kanalizacije ni Kazine

Premajhni za razpis. Prioriteta Občine Jezersko je gradnja kanalizacije, vendar župan Milan Kocjan ne ve, kje bodo dobili potrebna finančna sredstva. “Od projekta Gorki smo pričakovali vsaj 1,5 milijona evrov, ampak so mi kolegi župani povedali, da se na razpis za evropska sredstva lahko prijavijo le kraji, ki imajo dva tisoč populacijskih enot, s 700 prebivalci pa tega ne morem narediti. Čez sedem let mora biti kanalizacijsko omrežje zgrajeno, kdo ga bo financiral, pa ne vem,” pojasnjuje župan.

Rešitev vidi v regijah, ki pa jih v svojem mandatu ne bo dočakal, saj jeseni ne bo še enkrat kandidiral za župana. Druga rešitev bi bila združitev državne in lokalne uprave.

Podobo središča vasi že vrsto let kazi dotrajani hotel Kazina. (Foto: Polona Pegan)

 

Hotel se lahko podre
Drug večji problem je hotel Kazina, ki že vrsto let kvari podobo središča vasi. Krajani se bojijo, da se bo zaradi dotrajanosti podrl na cesto in koga poškodoval. “Za tako velik objekt in za toliko ležišč se, če ni kanalizacije oziroma male čistilne naprave, ne dobi gradbenega dovoljenja; a za čistilno napravo ni prostora,” razlaga Tomaž Mikolič, direktor podjetja Altus Consulting, ki je lastnik Kazine. Ker pa denarja za gradnjo kanalizacije ni, bo morala ta investicija še počakati.

Cesto počasi obnavljajo
Občina ima torej težave s kanalizacijo, nima pa jih s postopno obnovo regionalne ceste Preddvor–Jezersko. Letos je država za njeno obnovo namenila 1,5 milijona evrov. S tem denarjem bodo zgradili več opornih zidov, mostove, asfaltne prevleke …

Manjše investicije
Denar. Proračun občine letos znaša 830 tisoč evrov, financirali pa bodo predvsem manjše investicije. Obnovi dotrajane šole in vrtca bodo namenili okoli 20 tisoč evrov, obnovili naj bi tudi Češko kočo. Nekaj denarja bodo namenili sanaciji lanskega plazu v Komatevri (pospraviti morajo še pet tisoč kubičnih metrov zemlje), uredili bodo vaško jedro in poskrbeli za nastalo zimsko škodo na cestah.