Jeseniški odlok buri duhove

Hranjenje golobov, pljuvanje, metanje cigaretnih ogorkov in lepljenje žvečilnih gumijev na klopi v parku na Jesenicah vas bo stalo 200 evrov – gre za identično vsoto, o kateri smo poročali danes v drugem članku z naslovom Za smeti na smetišču 200 evrov kazni: če namreč odložite smeti na odlagališču, sicer že prenapolnjenem s smetmi, vam redar lahko naloži denarno kazen do 200 evrov. Če boste odlagali odpadke v naravnem okolju, boste plačali do 500 evrov.

Ponoči prepovedano kositi travo
Prepovedano je tudi proti njihovi volji nadlegovati občane s prodajo, propagando ali kakršnim koli zbiranjem podatkov; ob nedeljah, praznikih in ponoči ni več dovoljeno kositi trave ali s katerim drugim domačim opravilom motiti sosede.

Glasen lajež je prepovedan
Posebej pozorno si bodo morali odlok prebrati lastniki psov in ostalih živali: te je namreč prepovedano voditi na vsa igrišča, kopališča, javne prireditve; za njimi morajo lastniki ustrezno počistiti ter ustrezne pripomočke za čiščenje tudi pokazati redarju, če ta to zahteva.

Enaki ukrepi tudi drugod?
Novi ukrepi na Jesenicah so stopili v veljavo 15. julija z Odlokom o javnem redu in miru v občini Jesenice, ki si ga lahko preberete na spletni strani občine Jesenice. “Pravzaprav nimamo nič takega, kar občinski odloki v drugih občinah ne bi vsebovali,” nam pove vodja medobčinskega inšpektorata Boštjan Omerzel in dodaja: “Ljudi bomo najprej tri mesece seznanjali z odlokom. Z dnem, ko je odlok stopil v veljavo, smo tudi službo zastavili drugače: službo začenjamo ob petih zjutraj, ko številni že peljejo pse na sprehod in jim povemo, kako morajo pravilno ravnati.“

Zadnje čase so se številne prijave nanašale na uničevanje zelenic, zato tej problematiki namenjajo izdatno pozornost. A Omerzel poudarja, da je za njih globa res skrajna rešitev: “Mi do zdaj nismo izrekli nobene globe. Samo lani smo izrekli eno globo zoper občana, ki je posekal drevo na javni zelenici. Za globo se odločimo le, ko vidimo, da smo nekako izigrani ali opozorilo ne doseže svojega namena.“

Glede dela odloka, ki se nanaša na popivanje na javnih krajih, pa dodaja: “Veliko je popivanj pred gostinskimi in trgovskimi lokali, na avtobusnih postajališčih, železniški postaji. Če bo šlo za vinjeno osebo, za njih tako ali tako obstajajo zakonska določila in bo posredovala policija.“

Žareči karneval Ejti Štih na razstavi

Bled. Blejka, ki že skoraj tri desetletja živi in ustvarja v Santa Cruzu de la Sierri v Boliviji, je tokratni obisk domačega kraja združila z razstavo.

“Razstavljati na Bledu, v domačem kraju, je zame še posebej čustveno doživetje. S Karnevalom želim Slovencem skozi izrazitost barv predstaviti pomemben del tamkajšnje kulture. Na ljubljanski akademiji so nas učili, da moramo uporabljati belo in črno, morda še malo rjave, potem pa človek skozi ustvarjanje najde svojo pot, saj menim, da moraš slikati to, kar nosiš v sebi in kar vidiš okrog sebe,” je Štihova dejala na petkovem odprtju razstave.

Do zdaj je imela okoli 60 samostojnih razstav ter več skupinskih v Boliviji, Sloveniji, Franciji, na Portugalskem in v Španiji, da pa so njene slike prava eksplozija tropskega ekspresionizma in barvitih emocij, pa so se strinjali tudi številni obiskovalci, ki so do zadnjega mesta napolnili blejsko galerijo.

Polovično v Soteski

Popravila. Na odseku državne ceste Bled–Soteska delavci podjetja Rafael sanirajo cestni usad, zato je na tem delu polovična zapora, enosmerni promet pa je urejen s semaforjema.

Na Direkciji RS za ceste (DRSC) so pojasnili, da za ureditev usada gradijo 17-metrsko sidrano armiranobetonsko pilotno steno, uredili bodo odvodnjavanje in obnovili 30 metrov vozišča. Podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, bo dela končalo predvidoma še ta mesec, stala pa bodo 110 tisoč evrov.

Denar je zagotovila DRSC, ki letos na območju bohinjske občine načrtuje še preplastitev poškodovanih mest na regionalni cesti Jereka–Jezero.

Okoli blejskega jezera

Bled. Letošnja tekaška prireditev na Bledu je potekala v slogu nočne 10ke. Tekači so tako 10. julija ob 10. uri zvečer tekli deset kilometrov okrog blejskega jezera. Letošnja trasa je bila v primerjavi z lansko malce spremenjena.

“Ne jenej na 5, jih bo treba 10!” so motivacijsko zapisali na majice. (Foto: Kristina Dželilović)

“Traso smo tako pripravili, da je letos tek potekal po glavni cesti. Zaprli smo cesto Bled–Bohinj, da bo pot za dva tisoč tekačev varna,” je povedal eden od organizatorjev Igor Zonik.

Udeleženci nočne 10ke so tako startali na Pristavi, tekli v nasprotni smeri urnega kazalca okoli blejskega jezera mimo hotela Toplice, Park Hotela, čez blejsko Promenado in potem mimo Festivalne dvorane, kjer so zavili levo proti grajskem kopališču. Na cilju v Mali Zaki so vsi prejeli simbolične kolajne, vilice na rdeči vrvici, s katerimi so se potem lotili znanih blejskih kremnih rezin. Za glasbeno ozadje so letos poskrbeli člani skupine Joške v’n.

Na cilju so vsi tekači prejeli simbolične kolajne. (Foto: Kristina Dželilović)

V Sokolu kulturni center

Bled. Razpadajoči sokolski dom, star 80 let, oziroma stavba TVD Partizan v neposredni bližini Ledene dvorane naj bi postal prostorno, sodobno kulturno središče, kakršnega na Bledu še ni.

Takšno rešitev si je v svoji diplomski nalogi zamislila 28-letna študentka arhitekture Aleksandra Bobek iz Ljubljane. “Iskala sem lokacijo in ob pomoči mentorja, profesorja Miloša Florjančiča, prišla do blejskega sokolskega doma. Želela sem srečališče za ljudi, prostor za vse vrste kulturnih dejavnosti,” je za Žurnal povedala Bobkova. Kulturno središče bi sestavljali trije objekti, grajeni iz kamna in stekla, v katerih bi bili večja gledališka dvorana in galerija ter prostori za delavnice.

Lastniki so se menjali
“S projektom sem zelo zadovoljna, zanima pa me, kako bi ga sprejeli domačini, kajti predvidela sem rušitev zdajšnje stavbe, ki – čeprav je spomeniško zavarovana – nima vrednejših arhitekturnih elementov,” je pojasnila mlada arhitektka.

…tako pa bi bil videti sodobni kulturni center. (Foto: Renata Škrjanc)

Sokolski dom je večkrat zamenjal lastništvo, njegovi lastniki so bili med drugim Športna unija Slovenije, Casinò Bled in poslovnež Anton Maglica, zdaj pa je v lasti podjetja Sol Adriatic. Kot je dejal Maglica, je omenjeno podjetje občini že ponudilo zamenjavo za to stavbo, vendar dogovora ni bilo, propadla pa je tudi zamisel, da bi vanjo preselili igralnico. “Stavba ni prazna, saj sta v njej hišniško stanovanje in dvorana, ki jo uporabljajo športniki, makadamsko parkirišče pa ima v najemu občina, a zanj ne plačuje najemnine,” je pojasnil.

Županu Janezu Fajfarju se je zdela zamisel o kulturnem centru odlična, vendar občina za odkup doma nima denarja, saj bi zanj po županovih besedah potrebovali vsaj dva milijona evrov.

Drago ležanje na travi

Kazni za kršitelje. Tisti, ki se bodo sončnim žarkom predajali na mehki travi v blejskem parku pod promenado, tvegajo, da jih občinski redar oglobi za 150 evrov. Enako tudi lastnike psov, ki svojih štirinožnih prijateljev ne bodo imeli na povodcih ali za njimi ne bodo pospravili iztrebkov.

“Parki niso namenjeni sončenju in celotna obala jezera ni kopališče. Kopanje je dovoljeno v Grajskem kopališču, svoje plaže imajo tudi hoteli, v Mali Zaki pa sta kopanje in ribolov prepovedana.

Novega kopalnega režima še ni, kajti čakamo na sprejetje prostorskega načrta, ki pa je odvisno tudi od države. Upam, da nam ga bo uspelo sprejeti do naslednje jeseni, nov kopalni režim pa bi začel veljati leta 2012,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave.

Javni WC pod tribunami
Glede zelenice na Mlinem, ki je med turisti in obiskovalci priljubljen prostor za kopanje, denacionalizacijski postopek med občino in upravičenci še ni končan, zato občina letos tam ne bo postavljala premičnih stranišč.

Po Malejevih besedah se dogovarjajo s skladom kmetijskih zemljišč za zemljišče v Veliki Zaki, kjer bi postavili tako stranišče, javna stranišča pa gradijo tudi pod novimi tribunami. Plažo oziroma travnate površine v Veliki Zaki bo najela družba Sava Hoteli Bled, ki naj bi v naslednjih dneh podpisala pogodbo z občino.

Njeno je makadamsko parkirišče, bila pa so tudi igrala, ki so jih med urejanjem obale odstranili. “Igrala niso bila občinska in jih mi nismo odstranili. Glede kopalnih mest pa: dejstvo je, da mora biti mogoč dostop do obale in jezera, ob tem pa se morajo obiskovalci zavedati, da se na delih obale, ki niso namenjena kopanju, kopajo na lastno odgovornost,” je poudaril Malej.

Reševanje utopljenca

Reševalci so ob 13.30 iz Blejskega jezera rešili letošnjega prvega utopljenca. Kot je povedal zdravnik Leopold Zonik, je 22-letni Britanec med plavanjem v Grajskem kopališču doživel epileptični napad in potonil.

Na površje so ga potegnili kopališki reševalci in kopalci, v treh minutah od prejetega klica pa so prispeli tudi reševalci in ga začeli oživljati.

Oskrbeli so ga s kisikom, zaradi motenj srčnega ritma pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico.

“K srečnemu razpletu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je kopal na urejenem kopališču, kjer so ga opazili in mu takoj pomagali. Če bi se kopal zunaj urejenega kopališča, pa je vprašanje, kako bi se zgodba končala,” je poudaril Zonik.

Policija v SKB banki

Bled. Oboroženi policisti v neprebojnih jopičih so včeraj ob 11. uri posredovali v SKB banki v blejskem trgovskem središču. Stavbo so obkolili, saj so menili, da se dogaja rop, vendar se je izkazalo, da je šlo za lažni alarm, kar je potrdil tudi Andrej Zakrajšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj.

“Najverjetneje je bila kriva napaka v alarmnem sistemu ali neprevidnost uslužbenca, vsekakor pa ni bilo kaznivega dejanja. To je za nas nujni interventni dogodek, lahko bi se dogajal tudi oborožen rop,” je pojasnil. Romana Por, namestnica vodje poslovalnice, o dogodku ni želela govoriti, prav tako ne zaposlena uslužbenca, zatrjevala sta le, da ni bilo nič. Da ne bodo dajali izjav, pa so se odločili tudi na sedežu banke v Ljubljani.

Riklijeva vila je izvisela

“Zelo sem razočaran! Pričakoval sem, da bodo pomagali z vsaj nekaj tisoč evri, kajti na Bled vozijo vse pomembneže in z Bledom oglašujejo slovenski turizem,” je zavrnitev vloge za denar za obnovo Riklijeve vile včeraj za Žurnal24 komentiral blejski župan Janez Fajfar.

Poudaril je, da je stavba pomemben kulturni spomenik, “vendar naši argumenti za kulturno ministrstvo očitno niso dovolj”, je dodal. Za Marka Omana, lastnika oziroma zakonitega zastopnika Riklijeve vile, je bila zavrnitev njegove pritožbe na zavrnjeno vlogo za 200 tisoč evrov pričakovana. “Niti prvič niti drugič z vlogo nisem bil uspešen in je pristala na rezervni listi. Vendar me to ne bo odvrnilo od tega, da se bom na razpis, ki bo leta 2011, vnovič prijavil,” je pojasnil Oman.

Igralnica v Riklijevi vili?
Septembra bo začel razpadajočo stavbo rušiti; porušil bo stranska zidova in zadnji zid, sprednjega pa bo ohranil in ustrezno zavaroval. Na vprašanje, kdaj se bo lotil gradnje, je dejal, da datuma še ne more napovedati. “Odvisno je tudi od tega, kdaj bom dobil dovoljenje za apartmaje v Podkorenu, kajti zasluženi denar nameravam porabiti za gradnjo na Bledu (stala bo 1,2 milijona evrov, op. p.).” Poleg tega Oman za Riklijevo vilo išče soinvestitorja ali najemnika. Pogovarjal se je že z vodstvom Casinòja Bled, da bi v vilo preselili igralnico, vendar posebnega zanimanja za to po Omanovih besedah niso pokazali.

Sto kilometrov za en evro

Bled. Z avtomobilom na električni pogon se je mogoče zapeljati po vsej Gorenjski, kajti konec tedna so zanje odprli pet polnilnih postaj in na novo pridobitev opozorili z zelenim EleKtrO popotovanjem.

Električni avtomobil je mogoče napolniti na Jezerskem in Bledu ter v Preddvoru, Bohinju in Kranjski Gori. Polnilni postaji že nekaj časa delujeta tudi na Laborah v Kranju in v bohinjskem Bohinj Park Hotelu. Kot je povedala Tadeja Zgaga, predsednica kranjskega Združenja za dobrobit okolja Živomodro, je v Sloveniji ta čas 20 električnih avtomobilov. “To je prva tovrstna trasa v Sloveniji in prva karavana, s katero želimo ljudi opozoriti na pomembnost skrbi za okolje, uporabo obnovljivih virov energije in na spreminjanje naših navad,” je še pojasnila.

Poceni vožnja
Velike pozornosti je bilo deležno električno vozilo tesla roadster sport, ki je lastnika Romana Bernarda, direktorja podjetja Flycom iz Žirovnice, stalo 140 tisoč evrov. “Z enim polnjenjem lahko prevozim 400 kilometrov, za sto kilometrov pa porabim za en evro električne energije,” je dejal Bernard. Za med pa gre električno kolo, ki ga je zasnoval Gregor Maček iz Ljubljane, kajti, kot je dejal, s proizvodnjo ne sledijo povpraševanju. Zložljivo kolo tehta le 14 kilogramov, z enim polnjenjem pa je mogoče za samo dva centa prevoziti 15 kilometrov. “V Sloveniji ni bilo posebnega interesa za izdelovanje, zato sem navezal stike s kitajskim proizvajalcem, ki je tudi bistveno cenejši. Prvo serijo so pokupili Slovenci in Srbi; kolo je zelo primerno za vožnjo po mestu,” je povedal Maček.