Načrti s kranjskimi razvalinami

Načrti. Namesto opuščenega in dotrajanega stanovanjskega bloka Planina 2 bo verjetno zrasel poslovni objekt z garažami, sodeč po načrtih, s katerimi je Domplan v četrtek seznanil kranjsko mestno upravo. Ta je ideji naklonjena, ker pa se bo lega nove stavbe spremenila, je Domplanu svetovala, naj vloži predlog za spremembo prostorskih načrtov.

V slabem stanju
Objekt Planina 2 je že vrsto let v klavrnem stanju. “Nismo ponosni, zavedamo se, da je moteč,“ je priznala direktorica Domplana Vera Zevnik. Objekt še vedno stoji predvsem zaradi dolgotrajnega urejanja lastniških razmerij, pa tudi situacije na trgu. Domplan je namreč prvotno načrtoval gradnjo novih stanovanj, vendar pa je do popolnega lastništva prišel šele pred približno dvema letoma, ko so se razmere na trgu precej spremenile.

Drugačna rešitev
“Situacija na trgu gradnji stanovanj ni več naklonjena,“ je dejala Zevnikova in spomnila, da je medtem v neposredni soseski zraslo novo naselje Planina jug. V napovedih, kdaj bi lahko nov objekt stal, je previdna. “Z občino se pogovarjamo, kaj sploh smemo,“ je povedala po četrtkovem sestanku.

Občini predlog všeč
“Z vidika prostora je Domplanov predlog zagotovo boljša rešitev od obstoječe,“ je dejal podžupan Igor Velov. “Nova stavba bo obrnjena prečno, pridobili bi dodatne zunanje parkirne površine in garažo v dveh etažah,“ je razkril podrobnosti. Pričakuje, da bodo občinski prostorski načrti razgrnjeni še pred poletjem.

Podoben primer
Kranjska mestna uprava že dlje časa poskuša rešiti podoben primer dotrajane hiše ob Gasilskem trgu v neposredni bližini Gradu Khislstein. Stavba na Tomšičevi ulici 19 je v privatni lasti, lastnici pa živita v tujini. “To stavbo smo nameravali kupiti in podreti ter razširiti Gasilski trg,“ je pojasnila Mendi Kokot, predstavnica za stike z javnostmi pri kranjski mestni upravi, in dodala, da “razpoložljiva proračunska sredstva za nakup nepremičnim trenutno ne dopuščajo, da bi idejo uresničili”.

Prodaja ali razprodaja

Mestna uprava bo maja na javni dražbi ponudila več nepremičnin. Pričakuje, da bo iztržila dobra dva milijona evrov. Po mnenju opozicije je prodaja nesmotrna.

Kaj prodajajo
Občina bo med drugim ponudila apartma v Barbarigi. “Prodaja se zaradi slabe zasedenosti. Stroški vzdrževanja so previsoki, prav tako stroški, potrebni za adaptacijo,” vzroke pojasnjujejo pri mestni upravi.

Po več neuspešnih poskusih bodo na dražbi spet nekdanji prostori centra za socialno delo. Tokrat po občutno nižji ceni, naprodaj pa bo tudi montažno drsališče. “Mestna občina Kranj ga ne potrebuje,” menijo.

Ni pravi čas za prodajo
“Za prodajo nepremičnin niso pravi časi,” namero kranjske občinske uprave kritizira svetnik Stane Boštjančič. “Nimajo cene,” je prepričan, pa tudi da občina tako nujno denarja ne potrebuje, da bi morala prodajati premoženje. “Še tega denarja, ki so ga načrtovali, niso porabili, zato se nikamor ne mudi,” se čudi. Sprašuje se, ali ni dražba namenjena zgolj špekulantom.

Očitke zavračajo
Vodstvo občine očitke o razprodaji zavrača. “Gre za prodajo na podlagi letnega programa, ki sta ga sprejela župan in mestni svet,” opozarjajo. Pa tudi da s tem uresničujejo proračun, v katerem so omenjene nepremičnine in premičnina navedene kot vir prihodkov.

Na leto do 65 evrov cenejše ogrevanje

Stanovalci soseske Planina v Kranju, ki je priključena na kotlovnico Planina, bodo v okolje izpustili dobrih 20 tisoč ton CO2 manj na leto, ob tem pa bodo deležni še cenejšega ogrevanja stanovanj.

To bo 4.300 stanovanjem omogočil projekt soproizvodnje električne in toplotne energije, za katerega je poskrbelo podjetje Soenergetika, ki so ga ustanovili Elektro Gorenjska, Holding Slovenskih elektrarn, Petrol in Domplan. “Z uvedbo novih tehnologij bomo dosegli večji izkoristek, stanovalcem pa se bo cena ogrevanja znižala za 1,17 evra na kvadratni meter, kar pomeni, da bo srednje veliko stanovanje na leto prihranilo okoli 65 evrov. Gospodinjstva bodo že marca dobila nižje položnice,” je včeraj za Žurnal24 povedal Aleš Ažman, izvršni direktor enote nakup in prodaja v Elektru Gorenjska, ki je projekt predstavil na včerajšnjem 2. forumu o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije na Bledu, na katerem je bilo 120 udeležencev.

Ugodnosti Eko sklada
Elektro Gorenjska spodbuja tudi proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kot so male hidroelektrarne, ki na Gorenjskem letno proizvedejo okoli 50 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je pet odstotkov celotne gorenjske porabe, in postavitev sončnih elektrarn na gorenjskih šolah. Hinko Šolinc z gospodarskega ministrstva je med državnimi spodbudami za učinkovitejšo rabo energije omenil Eko sklad, ki občanom nudi ugodne kredite in nepovratne subvencije, na primer za izolacijo stavb, zamenjavo oken, namestitev sončnih kolektorjev, letos pa naj bi bilo v njem okoli 18 milijonov evrov.

Subvencija potekla

“Smeti so se nenormalno podražile,” je začuden stanovalec na Planini v Kranju. Pravi, da se je cena v nekaj mesecih povišala dvakrat, skupaj za deset evrov. Pri kranjski komunali odgovarjajo, da se je podražitev zgodila že lansko jesen, da pa je stanovalci zaradi začasnega občinskega ukrepa niso občutili v polni meri.

Že oktobra lani
“Cene odlaganja odpadkov so se povišale oktobra lani,” poudarja Klara Škrabec, predstavnica za stike z javnostmi pri kranjski komunali, hkrati pa opozarja, da stanovalec te podražitve v polni meri takrat ni občutil, ker je kranjski mestni svet sočasno sprejel sklep o subvencioniranju. Po njem je gospodinjstvom in poslovnim subjektom del sredstev za odvoz odpadkov prispevala občina.

Plačevali le pol
“Uporabnikom na območju Mestne občine Kranj (MOK) smo tri mesece odlaganje odpadkov zaračunavali po polovični ceni, za januar pa je že bila obračunana polna cena, zato so bili zneski na zadnji položnici višji,” poenostavlja Škrabčeva. “Če MOK ne bi subvencionirala cen odlaganja za obdobje treh mesecev, bi bili že na novembrski položnici zneski enaki zdajšnjim,” sklene.

Možno znižanje cene
Cene odlaganja odpadkov so se sicer povišale za obdobje šestih mesecev. Po preteku tega obdobja bo komunala ugotavljala dejanske stroške in na podlagi izračunov oblikovala nov predlog cen. Če so se stroški znižali, bodo predlagali tudi nižje cene odlaganja.