Skale čez Križajevo hišo

Nekaj minut po drugi uri popoldne se je pod vrhom hriba Kamnik nad Tržičem utrgalo pet skal, vse večje od kubičnega metra. Skale so pri padanju po pobočju lomile debele smreke kot zobotrebce, na koncu pa pristale v in na pomožnem objektu ob hiši Bojana Križaja.

Po informacijah gasilcev je zadnja stran objekta popolnoma uničena,  ena izmed skal pa je pristala v stavbi. Ena izmed njih, ki je obstala na Koroški cesti, ki teče pod stavbo, pa je pristala na strehi, odlomila dimnik, podrla železna dvoriščna vrata in popolnoma uničila asfaltni dovoz. Na srečo v stavbi v času dogodka ni bilo nikogar.

Takoj so se na kraj dogodka odzvali tržiški gasilci in civilna zaščita, ogledali pa so si tudi mesto sprožitve skal. Območje si bo ogledal tudi geolog. Pristojne službe zaenkrat ocenjujejo, da ponovitvene nevarnosti ni, tudi višina škode zaenkrat še ni znana, po prvih ocenah pa zagotovo ne bo majhna.

Tega ne pomnijo
Bojan Križaj dogodka na kraju ni želel komentirati. Kot pa smo neuradno izvedeli, se je vrnil domov ravno nekaj minut pred dogodkom. Podor pa si je ogledal tudi tržiški župan Borut Sajovic, ki je za tem dejal: “Padlo je vsaj pet skal, ki imajo okoli 10 ton. Takšnega primera ne pomnimo, zadovoljni pa smo da je sistem civilne zaščite deloval brezhibno in da ni bilo nikogar v stavbi.” Po mnenju domačinov pa je velika sreča tudi v tem, da so se skale ustavile v stavbi in na cesti, saj bi lahko padle še nižje na naselje Ravne pri Tržiču.

Pahor ni odgnal strahu

Državni prostorski načrt, ki naj bi zagotovil trajno poplavno varnost, bo krajanom najverjetneje prvič predstavljen junija, je ob včerajšnjem obisku Železnikov obljubil predsednik vlade Borut Pahor. Napovedal je tudi, da bo cesta v Davčo obnovljena hitreje, kot to trenutno predvidevajo načrti.

Trajna rešitev
Ljudi je tri leta po katastrofalnih poplavah še vedno strah, da se bodo ponovile, je pomen trajne poplavne varnosti poudaril župan Železnikov Mihael Prevc, Pahorju pa izrazil oceno, da priprava načrta poteka prepočasi.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je odgovoril, da načrt ni več tako daleč, kot se zdi, in da bi bil lahko sprejet najpozneje v enem letu. “Ne vidim večjih problemov, če ne bo zamud zaradi nepredvidenih želja,” je dejal.

Kaj pa Davča
Cesta v Davčo je sicer ena od dveh najpomembnejših prioritet obnove, se strinjata tako občina kot država. Po treh letih je od osmih obnovljen le en kilometer, po zdajšnjem načrtu pa bo devet milijonov evrov, kolikor jih še potrebujejo, zagotovljenih postopoma do leta 2015. “Nam se to zdi predolgo,” je bil v pogovoru s Pahorjem odkrit Prevc. Pahor se je strinjal z njim iz dveh razlogov.

Varnost in turizem
Ključno se mu zdi čim prej zagotoviti varnost udeležencev v prometu, pa tudi primerno povezavo centralne Slovenije s smučiščem v Cerknem.

V kolikšni meri bi lahko pospešil obnovo ceste v Davčo, Pahor včeraj ni dejal, je pa napovedal, da se bo čez eno leto v Železnike vrnil in pred domačini položil račune.

Skala v hišo

Precej neobičajna zgodba se je dopoldne pripetila v naselju Tabor; s pobočja je v strnjeno naselje zdrsnila skala velikosti 0,5 kubičnega metra, ki je poškodovala stopnišče ene izmed hiš.

Boštjan Reberšek, predsednik tamkajšnjega gasilskega društva, je skupaj z ostalimi gasilci pomagal družini pri odstranitvi skale: “Pregledali smo tudi ostali del pobočja in ugotovili, da v tem trenutku nevarnosti za odkrušenje ostalih skal sicer ni, za morebitni preventivni poseg pa smo obvestili tudi občino.“

“V preteklosti smo nad naseljem že postavili mreže, saj so se krušili manjši kamni,“ je povedal župan občine Milan Čadež in dodal, da bodo pobočje takoj v teh dneh pregledali in ocenili, ali je potreben večji poseg.

“Glede na to, da gre za strnjeno stanovanjsko sosesko, bomo z vso pozornostjo spremljali razmere in vsekakor skušali preprečiti, da bi prišlo do česa podobnega,“ je zagotovila tudi direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec.

Sreča pri tej nenavadni zgodbi je, da skala, ki je zdrsnila s pobočja, ni nikogar poškodovala. Kot je povedal župan Čadež, so domačini vajeni odkrušenih “kamenčkov“, da ne bi s pobočja v hiše letele skale, pa bo še ta teden poskrbela tamkajšnja občina.

Bojazen, ki ni votla

Obnova. Na strugah v Železnikih so v treh letih po katastrofalnih poplavah naredili premalo, je v pismu zapisala bralka in ošvrknila občinsko upravo. Župan Mihael Prevc se z oceno ne strinja.

Kritika in pohvala
“Kljub denarni pomoči, ki jo je občina dobila, struge ostajajo iste,” piše bralka. Prevc odgovarja, da občina z urejanjem vodototkov sicer nima nič – za struge skrbita agencija za okolje in Vodnogospodarsko podjetje Kranj –, je pa njuno delo pohvalil.

Naredili so veliko
“Če bi bila pred poplavami narejena vsaj četrtina tega, kar je bilo po njih, bi bila škoda bistveno manjša,” ocenjuje. Podobno meni vodja oddelka območja zgornje Save na agenciji za okolje Urban Ilc. Opozarja, da je bilo v sanacijo strug sicer vloženega že veliko denarja in da so sredstva omejena, zato delajo po prioritetah. Dodaja, da vsa letos predvidena dela še niso končana.

Strah še prisoten
Bralka je v pismu izrazila strah predvsem pred morebitno naslednjo povodnjijo. Prevc se negotovosti v mestu zaveda. “Železniki še nikoli niso bili tako lepi kot zdaj, ampak ljudi je upravičeno strah, če bi spet prišel tak val,” pravi in priznava, da bi si tudi sam želel, da bi določene stvari hitreje tekle. Zaradi pomanjkanja denarja se denimo za dve leti podaljšuje obnova infrastrukture, še precej bolj kritična pa se mu zdi počasna priprava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje večje poplavne varnosti Železnikov.

Zaščita od zgoraj
“Glede večje pretočnosti se ne da v mestu narediti nič. Nad Železniki je nujna pregrada, da bo voda skozi ozki del tekla bolj nadzorovano,” pomen dokumenta pojasnjuje Prevc. Da bi spodbudil pripravo, je na obisk v Železnike povabil predsednika vlade Boruta Pahorja, ki naj bi obisk že potrdil, Železnike pa bo po nekaterih neuradnih informacijah obiskal sredi maja. Potrdila iz njegovega kabineta včeraj sicer nismo prejeli.

Nad skale po praznikih

Elektro Gorenjska (EG) bo predvidoma takoj po prvomajskih praznikih začel odstranjevati posledice podora v kanjonu Kokra. Sanacija bo stala okrog 30 tisoč evrov.

Tristo kubičnih metrov
Spomnimo, pred dvema tednoma je na koncu kanjona pred sotočjem Save in Kokre, na jez hidroelektrarne zgrmelo okrog 300 kubičnih metrov skal in zemlje. Odstranjevanje ne bo preprosto.

Najprej bodo na dno zaradi varnosti izvajalcev dodatno zrušili še sto kubičnih metrov napokane stene, potem pa se bodo lotili razbijanja skal in njihovega odstranjevanja z jezu. Razstreljevali jih ne bodo. Potrebna bo tudi sanacija betonske konstrukcije, kjer je videti večje udrtine. Po grobih ocenah bo stala vsaj toliko kot odstranjevanje materiala.

Zakaj skal ne pustijo
“Skale zmanjšujejo pretočnost Kokre,” nujnost odstranitve pojasnjuje vodja vzdrževanja pri EG Simon Peternel. V primeru stoletnih voda bi lahko kakršnakoli ovira botrovala poplavljanju objektov pod jezom.

Hkrati Peternel spomni, da je vodotok Kokre po naravi hudourniški. Ob nalivih nosi s seboj veliko materiala in debla dreves, ki bi se lahko ob oviri zagozdila ter še poslabšala stanje.

Slaba infrastruktura
Vzroka za podor še ne poznajo. Podoben primer pred 15 leti je po besedah Peternela razkril težavo slabo urejenega odvodnjavanja meteornih voda in kanalizacije iz bližnjih ulic. Ker se cevi končujejo nekaj metrov pred brežino, jo odplake počasi in zanesljivo razžirajo.

Razpoka v kanjonu

Hiše ob kanjonu Kokre, kjer se je konec tedna zgodil podor, niso ogrožene, kar naj bi pokazali prvi ogledi prizorišča. Spomnimo, na jez v kanjonu blizu sotočja s Savo je zgrmelo okrog 1.500 kubičnih metrov materiala.

Razpoka gre mimo
“Razpoka od juga proti severu ne gre proti naseljenemu območju, zato življenjsko ne ogroža, nakazuje pa smer naslednjega podora in količino materiala, ki naj bi se znova porušil,” je po včerajšnjem ogledu dejal poveljnik mestnega štaba za civilno zaščito Sašo Govekar. Kranjska mestna uprava bo za ta del kljub temu naročila geološko poročilo.

Smiselno za cel kanjon
Ali bo v bližnji prihodnosti mestna uprava naročila geološko poročilo za celoten kanjon, saj so vdolž (blizu roba) do ceste Staneta Žagarja posejane hiše, Govekar včeraj ni znal napovedati.

Vsekakor se mu zdi študija smiselna – vsaj v pasu stotih metrov od kanjona, vendar opozarja, da je to odločitev, ki jo morata sprejeti mestna uprava in mestni svet. Izdelava ni poceni, je opozoril.

Manjši podori v kanjon so dokaj pogosti, v takem obsegu pa ne. Predvsem jih povzročajo vremenski vplivi. Na več delih kanjona je slabo urejena komunalna infrastruktura, Govekar pa želi preveriti tudi morebiten vpliv gradbenih del na Skalci.

Kdo bo očistil
Medtem je zanimivo tudi vprašanje več ton težke skale, ki je ostala na jezu. Vodja oddelka za območje zgornje Save Urban Ilc je povedal, da pretočnost ni ogrožena, prav tako po njegovem ni povečana poplavna ogroženost.

Opozoril pa je, da je za odstranitev in čiščenje zadolžen imetnik pravice za energetsko izkoirščanje vode, v tem primeru Gorenjske elektrarne.

Nepredvidljivi – tako kot potresi

Včeraj zgodaj zjutraj se je v kanjon Kokre zrušilo več kot sto kubičnih metrov konglomeratne stene. Nekaj je je padlo na jez pod Pungertom, pri tem pa se ni nihče poškodoval.

Podori v kanjonu so dokaj pogosti, Gregor Aljančič iz jamarskega društva Carnium pa ocenjuje, da je bil zadnji takega obsega pred približno 50 leti. Pred približno sto leti je podor pod Prešernovim gajem zasul mlin in povzročil tudi nekaj smrtnih žrtev.

Več o škodi in posledicah bo znano po današnjem ogledu. Morda bo v naslednjih dneh padel še kakšen manjši del, večje nevarnosti za kakšen dodaten večji podor pa naj ne bi bilo več, meni Aljančič. Hiše na vrhu kanjona naj prav tako ne bi bile ogrožene.

Težko napovedati
“Spomladi se velikokrat pokažejo posledice zmrzali,” o razlogih za podor razmišlja Aljančič in opozarja, da jih je zelo težko predvideti. “Potreben bi bil temeljit pregled razpok, kar pa ni tako preprosto,” je dejal. Napovedovanje je primerjal s potresom. “Enkrat bo zagotovo, kdaj točno, pa je nemogoče reči,” je sklenil.