Blejski otok: mediacija neuspešna

Že dlje časa sta država in Cerkev poskušali rešiti vprašanje lastništva Blejskega otoka, kot kaže, ne preveč uspešno.

Mediatorka Mirjana Kranjčevič, ki za pojasnila ni dosegljiva, in pravni zastopnik blejske župnije sta danes zaključila postopek pod naslovom Sporazum o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka in gospodarjenja.

Ljubljanska nadškofija je ob tem izrazila obžalovanje, da ni prišlo do poravnave med državo in Cerkvijo ter da bo zdaj odločilo sodišče. Kot je znano, je prejšnja vlada z župnijo Bled sklenila sporazum, po katerem je župnija v brezplačen najem za 45 let prejela tri objekte na otoku. Nova vlada pa temu nasprotuje, zato so lani vložili tožbo. Sodišče je predlagalo mediacijo, ki je trajala slabe tri mesece – a zadeva bo v končni fazi vseeno znova pristala na sodišču.

Mediacijska uganka

“Mediacija je potekala v spravnem vzdušju, stranke so bile pripravljene sodelovati, več pa ne morem povedati, ker je postopek zaupen,” je po včerajšnji sodni mediaciji glede blejskega otoka na kranjskem okrožnem sodišču povedala njena vodja, odvetnica Mirjana Kranjčevič.

Z mediacijo poskušata država in ljubljanska nadškofija razrešiti spor glede lastništva objektov na blejskem otoku. Nekdanji kulturni minister Vasko Simonitti je namreč tik pred iztekom mandata oktobra 2008 z omenjeno nadškofijo in župnijo na Bledu podpisal sporazum, s katerim je država Cerkvi podarila objekte na otoku, otok pa v 45-letni brezplačni najem.

Zdajšnja ministrica Majda Širca meni, da je sporazum ničen. Kulturno ministrstvo je lani spomladi vložilo tožbo za njegovo razveljavitev. V nadškofiji v Ljubljani vztrajajo pri stališču, da je sporazum iz leta 2008 veljaven, državi pa so ponudili možnost sobivanja na otoku.

“Sobivanje je predvideno že v sporazumu, pri čemer se je župnija obvezala, da bo v proštiji v sodelovanju s kulturnim ministrstvom uredila muzej slovenstva,” so za Žurnal24 včeraj pojasnili v tiskovnem uradu ljubljanske nadškofije, o mediaciji pa dejali, da je vprašanje, ali bo uspešna, odvisno predvsem od stališč omenjenega ministrstva. Nadškofijski odvetnik Marko Zupančič je bil včeraj zelo redkobeseden. “Pogajanja se nadaljujejo, dogovorili pa smo se, da drugih podatkov ne dajemo,” je dejal Zupančič.

Odvetnica optimistična
Včerajšnja mediacija po pričakovanju še ni prinesla dokončne rešitve, možnosti dogovora pa ni izključil niti državni pravobranilec Boštjan Tratar: “Nič še ni končano, vse je še odprto. Se vidimo naslednjič.”

Optimistična pa je bila Kranjčevičeva, ki pričakuje popuščanja na obeh straneh, kajti “drugače bo težko doseči sodno poravnavo”. “Obe strani sta pokazali maksimalno pripravljenost popuščati,” je o zelo zahtevnem primeru dejala odvetnica.

Župnik skeptičen
Nasprotno pa nad mediacijo ni navdušen blejski župnik Janez Ambrožič, ki je v telefonskem pogovoru za Žurnal24 povedal: “Vztrajali bomo pri vsebini sklenjenega sporazuma, ki za nas ni ničen, pač pa veljaven. Za otok se bomo bojevali po sodni poti in se mu nismo pripravljeni odpovedati. Od mediacije pa si ne obetam veliko.”

Mediacija se bo najverjetneje nadaljevala, odločitev obeh strani Kranjčevičeva pričakuje predvidoma v desetih dneh, Tratar pa je včeraj dejal, da naj bi se na kranjskem sodišču vnovič srečali čez en mesec.

Danes mediacija za Blejski otok

Država se – kot je znano – ne strinja z odločitvijo prejšnjega kulturnega ministra Vaska Simonitija, pod vodstvom katerega so trije objekti na blejskem otoku prešli pod ljubljansko nadškofijo. Z objekti zdaj upravlja Zavod sv. Martina, na največ nestrinjanj pa je v preteklih letih naletela uvedba vstopnine.

Spori med državo in cerkvijo glede lastnine in upravljanja objektov se vlečejo že dolga leta. Država je lani vložila tožbo za razveljavitev, primer je še vedno na kranjskem sodišču, ki je za rešitev spora predlagalo mediacijo. Ljubljanska nadškofija do konca postopka izjav ne daje, molči pa tudi blejski župnik.

Na ministrstvu za kulturo so že pred mediacijo večkrat ponovili, da se še naprej zavzemajo za uresničevanje pravnomočnih denacionalizacijskih odločb, po katerih blejski župniji pripada otoška cerkev z zvonikom, ne pa tudi drugi objekti, za katere menijo, da so bili podarjeni nezakonito.

Mediatorka pred sestankom upa na popuščanje
Mediatorka med stranema je ljubljanska odvetnica Mirjana Kranjčevič, ki je pred jutrišnjim sestankom na kranjskem sodišču povedala, da naj bi bili stranki glede na to, da sta pristali na mediacijo, pripravljeni popuščati.

„S tem ko sta država na eni strani in cerkev na drugi izrazili pripravljenost, da spor rešita s pomočjo mediacije, naj bi bili pripravljeni na kompromisno rešitev. Če sta res, bomo videli že na jutrišnjem sestanku,“ pravi Kranjčevičeva in dodaja, da pred sestankom ne more komentirati, do katere točke sta stranki pripravljeni popuščati oziroma „kaj želijo z mediacijo doseči, kakšni so interesi, kakšna so pričakovanja“.

Mediacija praviloma traja prej kot sodni postopki; če bo tudi v tej zgodbi, ki ima že precej dolgo brado, ravno tako prišlo hitreje do odločitve, pa bo vsaj v grobem lahko napovedati že po mediaciji.

Cerkveno bogastvo

“Skoraj o vseh zahtevkih, ki se nanašajo na zemljišča zunaj Triglavskega narodnega parka (TNP), smo že odločili, zdaj prehajamo na odločanje o tistih znotraj parka,” je o reševanju denacionalizacijskega zahtevka Nadškofije Ljubljana za Žurnal24 dejala Maja Antonič, načelnica Upravne enote (UE) Radovljica.

Radovljiška UE je do zdaj od celotnega nadškofijskega zahtevka za vračilo 21 tisoč hektarjev zemljišč na Pokljuki, od tega dobrih 15 tisoč hektarjev v TNP, s pravnomočnimi odločbami rešila devet tisoč hektarjev zemljišč, od tega je 3.600 hektarjev znotraj TNP.

Pri zemljiščih zunaj parka mora UE odločiti o okoli 300 hektarjih, skupaj pa je nerešenih še 11.800 hektarjev zemljišč. “Do zdaj smo odločili z 20 delnimi odločbami, samo lani pa smo v tej zadevi izdali šest delnih odločb in tri poročila. S poročili smo uredili 65 hektarjev zemljišč, o katerih pa še ni odločeno, saj se mora nadškofija dogovoriti s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov,” je pojasnila Antoničeva in poudarila, da je imela radovljiška UE prav zaradi nadškofijskega zahtevka enega od težjih primerov v državi, ki je tudi strokovno zelo zahteven in odmeven v javnosti.

Moteče spreminjanje pravne prakse
Nadškofiji je bilo do zdaj v naravi vrnjenih 8.640 hektarjev pokljuških gozdov, v primeru odškodnine pa to plača država. “Letos bomo poskušali rešiti večji del nerešenih zemljišč, trenutno pa si ne upam napovedati, da bo nadškofijski denacionalizacijski zahtevek letos v celoti končan, saj je odvisno od sodelovanja nadškofije, sklada in državnega pravobranilstva,” je še dejala načelnica. V omenjenem zahtevku, ki zadeva tudi TNP, meni, da bi moralo državno pravobranilstvo poiskati vse vire, s katerimi bi ugotovili, da gre za narodni park v celoti.

Radovljiška UE je v zadnjih 18 letih imela 931 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega je v 917 primerih že izdala pravnomočne odločbe. “Odločanje nam je otežila tudi različna pravna praksa – v teh letih se je namreč kar nekajkrat spremenila. Zahtevnejše je bilo tudi vračanje premoženja agrarnim skupnostim, takih zahtevkov je bilo 18, trenutno pa so nerešeni še trije, pri katerih gre za počasnejše dogovarjanje strank v postopku,” je povedala Antoničeva.