Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Konec tresenja v rešilcih

V ponedeljek so začeli obnavljati regionalno cesto Hrušica–Mojstrana, ki je bila v zelo slabem stanju in zaradi dotrajanega vozišča nevarna. Delavci Cestnega podjetja Kranj bodo v križišču regionalne ceste Kraje–Hrušica v dolžini 640 metrov in regionalne ceste Hrušica–Javornik v dolžini 585 metrov odstranili asfalt, uredili podlago in odvodnjavanje ter cesto na novo asfaltirali. Kot so povedali na Direkciji RS za ceste (DRSC), ki je investitor obnove, bodo dela stala dobrih 650 tisoč evrov, končana pa bodo predvidoma v drugi polovici junija.

Zaradi obnovitvenih del bo promet na teh odsekih oviran 21 dni, od ponedeljka bo na cesti Hrušica–Mojstrana popolna zapora, ki bo trajala predvidoma en teden, promet pa bo preusmerjen na avtocesto. V nadaljevanju bo izvedena delna zapora z ročnim usmerjanjem 
 prometa.

Sledijo še tri krožišča
“Za ureditev krožišča pri priključku avtoceste Hrušica je bil letos v državnem proračunu odprt investicijski projekt obnove ceste Hrušica–Javornik, v nadaljevanju bo treba izdelati projektno in investicijsko dokumentacijo ter pridobiti zemljišča, gradnja pa bo potekala predvidoma med letoma 2012 in 2014,” so še pojasnili na DRSC. Dotrajano in neravno vozišče so še posebej občutili pacienti med prevozi z reševalnimi vozili. “Pritožbe reševalcev so bile pogoste, saj je bila cesta povsem uničena in nevarna, zato sem vesel, da je bil spomladanski sestanek s predstavniki DRSC uspešen in so se dela začela še letos,” je za Žurnal pred dnevi dejal jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in dodal, da so se z direkcijo dogovorili še za gradnjo treh krožišč: na Hrušici, Koroški Beli pri bencinskem servisu in na izvozu z avtoceste.

Most skoraj končan

Novi most prek Triglavske Bistrice je skoraj dokončan. Kot je povedala Nina Rangus z Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC), se jutri izteče pogodbeni rok dokončanja del, promet čez most pa bo sproščen predvidoma v ponedeljek: “Ker so za petek in soboto napovedane padavine, se lahko ta datum prestavi za kakšen dan. V dežju namreč asfaltiranje ni možno.”

Po podatkih DRSC so stari most prek Triglavske Bistrice porušili, ker je bil preozek, dotrajan, na njem ni bilo pločnikov in zato tudi ni bil prometno varen.

Novi most je vreden nekaj več kot 300 tisoč evrov, gradnja pa se je začela januarja in je trajala vso zimo. Od januarja je tako Mojstrana za osebna vozila prerezana na pol; prehod prek reke je po manjšem mostu nižje ob reki omogočen le pešcem in kolesarjem.

Ne z avtom, s kolesom!

Kolesarjenje. “Prepričan sem, da je dobra mreža kolesarskih poti eden od boljših dejavnikov za poletni turizem,” je včeraj za Žurnal24 dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Občina je zanje dobro poskrbela, saj je urejena dobrih 20 kilometrov dolga kolesarska pot speljana skoraj skozi celotno občino. Manjkata le še povezava med Mojstrano in Jesenicami – zanjo naj bi letos pridobili gradbeno dovoljenje, zgradili pa prihodnje leto – in kolesarski most v Gozdu – Martuljku.

S kolesom čez mejo
Potem bo mogoče kolesariti po urejeni poti od Jesenic skozi kranjskogorsko občino do Trbiža in naprej v Italijo ali Avstrijo. “Letos bomo asfaltirali še dva kilometra poti od Rateč do državne meje, ta čas pa je po kolesarskih poteh že mogoče kolesarjenje od Kranjske Gore do Beljaka,” je pojasnil župan.

Kolesarjenje cveti
Občina na leto za kolesarsko pot nameni okoli sto tisoč evrov, gradi pa jo skupaj z Direkcijo RS za ceste. Priložnosti, ki jih prinaša pot, se vse bolj zavedajo tudi domačini, zato ob njej že odpirajo počivališča – pri Mojstrani so ga odprli pred prvomajskimi prazniki – in okrepčevalnice, v Kranjski Gori pa so urejeni izposoja koles in servisi ter kolesarski hotel Vijolica. “S kolesarsko potjo prihaja k nam veliko dnevnih obiskovalcev – ob koncih tedna je na dan tudi tisoč kolesarjev –, ljudi, ki kolesarijo po Evropi, ter adrenalina željnih kolesarjev, ki obiščejo kolesarski park po pobočjih Vitranca. Kolesarjenje je poleg pohodništva spomladi številka ena,” je poudarila Mirjam Žerjav, direktorica LTO Kranjska Gora.

Izza Marsa na Mežaklo

Glede na posnetke vsenebnih kamer je astronomom ob pomoči astronomskega inštituta češke akademije znanosti uspelo izračunati izvor in orbito jeseniškega meteorita, kar je izjemen dosežek, saj je s tem postal 11. meteorit z znano krožnico.

V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je astronom Jure Atanackov predstavil izsledke astronomskih raziskav meteorida, ki je 9. aprila lani padel na Planski vrh na Mežakli.

Padel pod strmim kotom
Svojo pot je začel kot kos okoli 300-kilogramskega meteoroida iz asteroidskega pasu med Marsom in Jupitrom. Po besedah Atanackova je meteoroid v ozračje padel pod izjemno strmim kotom in z zanj izjemno majhno hitrostjo, kar je tudi razlog za to, da ga je tako velik del preživel padec. Izračunano meteoritsko polje, po katerem je med padanjem skozi ozračje razpadel, je veliko kar 800 hektarov. Odkrili so skupno nekaj manj kot štiri kilograme meteorita, skupno težo razpadlih kosov pa ocenjujejo na od 15 do 30 kilogramov.

Opazovala ga je Velenjčanka
Kot je pojasnil Atanackov, so meteoroid pri padcu posnele kamere astronomskih observatorijev Črni Vrh in Rezman pri Kamniku, kar je omogočilo izračune poti meteoroida med padanjem na Zemljo. Svojo pot skozi ozračje je začel 88 kilometrov nad Špitalom, najsvetlejši pa je bil na območju meje med Avstrijo in Slovenijo, kjer so ga videli tudi jeseniški gasilci na požarni straži.

“Prič je glede na pozno uro (okoli treh ponoči) razumljivo malo, zanimivo pa je, da ga je videla ženska iz Velenja, ki je celo opazovala goreči bolid,” pojasnjuje Atanackov in dodaja, da je meteoroid med padanjem upočasnil, tako da je na območju nad Mojstrano prenehal žareti.