Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Dom starostnikov tudi v Šenčurju?

Občina Šenčur se trenutno ukvarja s predlogom občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerega poskušajo vključiti tudi dom starostnikov. “Do same izgradnje doma bo preteklo še nekaj časa, prvi korak pa je, da se zanj določi prostor, in to bomo naredili s tem prostorskim načrtom,” pravi šenčurski župan Miro Kozelj. OPN naj bi bil sprejet do poletja. Lokacija doma pa bo v zahodnem delu kraja.

V Kranju se čaka dve leti
Občina si prizadeva za izgradnjo doma starostnikov, saj se zavedajo, da na Gorenjskem teh kapacitet primanjkuje. “Če nam bo uspelo dobiti investitorja in od države tudi koncesijo, potem bo dom verjetno hitro zapolnjen,” meni župan. Bližnja domova starostnikov v Preddvoru in Naklem sta namreč polno zasedena, v Kranju je čakalna doba dve leti, podobno je tudi v Bohinju. “Take objekte bi morala graditi država, vendar se njihova gradnja prepušča občinam, zato se zadeve odvijajo bolj počasi. Država se zaveda te problematike, ampak denarja za domove ni,” sklene Kozelj.

Podvoz je preozek za kolesarje

Čimprejšnjo gradnjo kolesarske steze Kranj–Šenčur predlaga obiskovalka kranjskega občinskega spletnega servisa KrPovej. Občini sta načelno za, za hitro izvedbo pa vidita preveč ovir.

S kolesom v službo
Predlog o kolesarski stezi sicer ni novost, jo pa po mnenju bralke narekujeta vse bolj obremenjena cesta in rešitev več problemov hkrati.

“Z razvojem cone v Šenčurju se odpira mnogo delovnih mest, v jutranji in popoldanski konici pa lahko vidimo, da je ogromna kolona vozil prav v tej smeri,” piše pobudnica.

S kolesarsko stezo bi po njenem mnenju razbremenili promet, spodbujali ekološko ozaveščenost z uporabo koles, ponujali varno pot na delo in pridobili privlačno panoramsko rekreativno pot.

Tako šenčurski župan Miro Kozelj kot kranjski podžupan Igor Velov se z njo strinjata, opozarjata pa na vrsto ovir. “Kolesarska steza Kranj–Šenčur bi bila zelo koristna in zagotovo uporabljana,” pravi Kozelj, vendar v isti sapi opozarja na več ovir, še posebno na preozek podvoz pod avtocesto. Dvomi, da bi država pod njim dovolila speljati stezo, zato po njegovem ne gre drugače, kot da počakajo na razširitev.

Širitev predvidena
“Prej ali slej bo cesta od Mercatorja do Šenčurja štiripasovnica,” opozarja Kozelj. “Ko se bo podvoz povečeval, bomo vsekakor navijali, da ga bo država zastavila dovolj široko,” napoveduje, spomni pa tudi na državni načrt, ki predvideva kolesarsko pot od Kranja do Mengša. Glede dinamike izvedbe načrtov je Kozelj bolj zadržan. “Kdaj bo država imela denar, je druga stvar,” pravi.

Kranj ponuja ovinke
Tudi s kranjske strani gradnja kolesarske steze proti Šenčurju za zdaj ni predvidena. “Ideja je v redu, samo dvomim, da bi lahko v kratkem času kaj rešili,” je iskren Velov. Mestna uprava je sicer spomnila, da je s kolesom do Šenčurja možno priti tudi po lokalnih cestah.

Občine pred bankrotom

Gorenjske občine se bojijo, da bodo ostale brez skoraj 70 milijonov evrov, ki so jih iz evropskih kohezijskih skladov pričakovale za urejanje kanalizacije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obtožujejo nepoštenih iger.

Spremenjeni pogoji
Župani najbolj prizadetih gorenjskih občin so na včerajšnji novinarski konferenci spomnili, da so z MOP leta 2008 uskladili nabor projektov, jih razdelili na tri sklope in začeli pripravljati ustrezno dokumentacijo za vloge za pridobitev pomoči. Konec lanskega leta so na oddane vloge od MOP začeli dobivati signale, da nekateri projekti pogojem kohezije ne ustrezajo več.

Slovenija Bananistan
Gorenjski župani so prepričani, da je MOP neupravičeno spremenila pogoje. “Samo v državi Bananistan se lahko zgodi, da kriteriji, ki so veljali pet let, na koncu ne veljajo več,” je bil kritičen šenčurski župan Miro Kozelj. V zraku visi komunalna ureditev celotnega južnega dela njegove občine. Še bolj slikovit je bil radovljiški župan Janko Stušek. “Stali smo v vrsti, da bi kupili vstopnice za predstavo z naslovom kohezija, kupili vstopnice, potem pa nam biljeter reče, da je dvorana zasedena.“

Bankrotirali bomo
“Bankrotirali bomo,” je na resnost problema opozoril bohinjski župan Franc Kramar. Spomnil je, da je občina že zgradila sekundarne vode, se zadolžila in delno pridobila sredstev evropskih strukturnih skladov. Boji se, da jih bodo morali vrniti, če ureditev kanalizacije ne bo zaokrožena s primarnimi vodi in čistilno napravo, ki so jih nameravali zgraditi s kohezijskimi sredstvi.