Spomeniki v novih oblačilih

Obnova. Skoraj tri leta po uničujočih poplavah kulturni spomeniki v Kropi končno dobivajo lepšo podobo.

Trenutno končujejo obnovo pete hiše in restavrirajo eno od znamenj, skupaj pa morajo obnoviti 18 kulturnih spomenikov, med njimi 15 stanovanjskih hiš, vigenjc Vice, Slovensko peč in spomenik NOB, ter dve znamenji.

Obnova bi morala biti končana do konca junija, vendar so dela zahtevnejša, kot so pričakovali, poleg tega morajo nekatere materiale pridobiti iz tujine. Stala bo 242 tisoč evrov, denar je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, za nadzor skrbi Restavratorski center RS, obnovo pa spremljajo tudi strokovnjaki s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije.

ZVKD prisluhnil Kroparjem
“Na obnovo smo Kroparji dolgo čakali, zato smo zadovoljni, da končno postaja lepša. Čeprav poteka počasneje, kot je bilo predvideno, verjamemo, da bodo dela kmalu končana. Na hišah obnavljajo fasade ter ponekod okna in vrata, zadovoljni pa smo tudi, da za strokovno obnovo skrbi konservatorka Saša Roškar ter da je stekel dialog z domačini in lastniki spomenikov,” je za Žurnal24 povedala Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa in lastnica ene od že obnovljenih stanovanjskih hiš.

Kroparji si želijo, da bi se našel denar tudi za gradnjo kamnitega Koruznega mostu, ki bi nadomestil začasnega lesenega. “Kako poplavno varna je Kropa in kako kakovostni so jezovi za umirjanje Kroparice, pa se bo šele pokazalo,” je dodala Kavčičeva.

Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Prva predelava sveč pri nas

Slovenci na leto “pridelamo“ okrog 4.500 ton odpadnih sveč. Doslej smo te odpadke večinoma izvažali, od danes naprej pa imamo prvo predelovalnico tovrstnih odpadkov. Na Gorenjskem, v opuščenem objektu nekdanjih Jeseniških mesnin, je družba Interseroh v sodelovanju s podjetjem Plastkom odprla takšen predelovalni obrat. Lahko bi ga že pred meseci, vendar se je zapletlo pri okoljskem ministrstvu.

Čakali na dovoljenje
“Ne na občini, ne na upravni enoti, niti pri sosedih nismo naleteli na nobene zadržke, povsod je pridobitev dovoljenj stekla izredno hitro, zapletlo se je le pri ministrstvu. Kakšni zadržki so bili, ne vem, najbrž zgolj kakšna birokratska stvar,“ pove Mojca Korbar s podjetja Plastkom.

Na dovoljenje so čakali od lanskega septembra do letošnjega maja. Investicijo, težko od 120 do 150 tisoč evrov, so s pomočjo bančnih kreditov v celoti pokrili sami, pričakujejo, da se jim bo povrnila v štirih, petih letih. Nesodelovanja s strani ministrstva ne razumejo tudi zato, ker so z novo linijo zagotovili nova delovna mesta. “Trenutno jih imamo na usposabljanju šest, zagotovo jih bomo zaposlili še enkrat toliko, če ne še več,“ pove Korbarjeva.

Na agenciji za okolje sicer pojasnjujejo, da je Plastkom sam spreminjal zahtevke, zato so morali vloge dopolnjevati. Ko bi marsikateri podjetnik že obupal, so na Jesenicah vendarle dočakali zeleno luč, linijo so uradno namenu predali danes.

V mleto plastiko in vosek
V Sloveniji v primerjavi z ostalimi narodi po približnih ocenah porabimo bistveno več sveč – samo okrog 1. novembra “pridelamo“ 1.500 ton odpadkov nagrobnih sveč. Njihova reciklaža je dokaj enostavna. “Sveče pripeljemo, stresemo na ločitvene trakove, kjer se ločuje steklene, keramične in elektronske sveče. Vse ostalo gre naprej v stroje. Dobimo mlet material plastike, posebej pa se izloči vosek,“ razloži Korbarjeva.

Mleta plastika bo za zdaj večinoma namenjena za izvoz, medtem ko bodo prečiščeni vosek uporabili za nove sveče.

Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Racionalizacija na račun strank

Gorenjska. Občina Jesenice je na ministra za okolje Roka Žarnića in Geodetsko upravo RS (Gurs) tudi v imenu Kranjske Gore in Občine Žirovnica naslovila drugi protest proti selitvi geodetske pisarne z Jesenic. Tokrat tudi zaradi datuma na dokumentu, s katerim je geodetska uprava občine obvestila o zaprtju jeseniške pisarne.

Danes še, jutri ne več
Kot so zapisali v protestu, so v petek, 28. maja, na elektronski naslov občin prejeli sporočilo direktorja kranjske območne geodetske uprave Jožeta Cvenklja, ki nosi datum 27. april, s katerim jih je uprava seznanila, da bo zadnji uradni dan pisarne na Jesenicah danes, na novi lokaciji v Radovljici pa bo pisarna poslovala že jutri. Občine moti predvsem to, da glede na mesečno zamudo pri pošiljanju niso mogle ugovarjati nameravani selitvi pisarne, zato predlagajo, da Gurs odločitev o preselitvi pisarne znova pretehta in tako, kot je napovedala, omogoči možnost neposrednega stika s strankami na Jesenicah vsaj nekaj dni v tednu. Občine pa so pripravljene tudi pomagati pri iskanju morebitne nove lokacije za pisarno.

(Foto: Andraž Sodja)

Nedolžna napaka?
Kot je včeraj za Žurnal24 povedal Aleš Seliškar, direktor Gursa, s protestnim pismom občin še niso seznanjeni, zato ga ne morejo komentirati. Seliškar je pojasnil, da je datum dopisa napačen: “O predvideni selitvi smo občinam na njihove ugovore odgovarjali pisno, razloge za predvidene spremembe pa smo pojasnili tudi na sestanku. Obljubili smo, da bomo pri reorganizaciji poskrbeli, da ravni storitev ne bomo poslabšali, saj so naši podatki in storitve v vse večji meri dosegljivi po elektronski poti in na upravnih enotah.”

Dodal je, da bodo verjetno na dozdajšnji lokaciji še nekaj časa in vsaj nekaj dni v tednu zagotavljali neposreden stik s strankami med uradnimi urami, vendar zaradi zaostrenih finančnih razmer uradnih ur na Jesenicah ne bo.

Bojijo se prihodnosti
Seliškar je poudaril, da je zmanjševanje števila geodetskih pisarn posledica zmanjševanja kadra v državni upravi zaradi zmanjšanja sredstev za njihovo poslovanje: “Kljub temu želimo predvsem z razvojem informacijskih rešitev zagotavljati enako ali boljšo raven naših storitev. Bojimo pa se, da bo v bodoče tudi to nemogoče.”

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

Bohinjci so se povezali s Škoti

V soboto zvečer so v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici s koncertom Mance Izmajlove in Prifarskih muzikantov slovesno odprli četrti festival alpskega cvetja, ki je letos v znamenju leta biotske raznovrstnosti.

Odprtja se je poleg ministra za okolje in prostor Roka Žarnića udeležila tudi delegacija iz škotske organizacije Turizem Severnega višavja (North Highlands Tourism), ki je del Iniciative za Severno višavje pod okriljem princa Charlesa. Škotski predstavniki so včeraj z organizacijo Turizem Bohinj podpisali sporazum o sodelovanju ter izmenjavi znanja in izkušenj.

Festival alpskega cvetja je zgled, kako lahko lokalna skupnost promovira in trži bogastvo narave, je ob odprtju povedal minister Roko Žarnić. (Foto: Andraž Sodja)

Inovativna promocija
“Letošnje leto je mednarodno leto biotske raznovrstnosti, ki je namenjeno ozaveščanju in opozarjanju na procese izgubljanja in ogrožanja raznovrstnosti. Festival alpskega cvetja v Bohinju je zgled, kako lahko lokalna skupnost inovativno promovira in tudi trži bogastvo narave, ob tem pa obvešča in opozarja domačine ter obiskovalce o ohranjanju tega bogastva za prihodnje rodove,” je povedal minister Žarnić.

Festival cvetja mika Škote

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo v soboto ob 20. uri odprli četrti Mednarodni festival alpskega cvetja, ki bo tudi osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti.

Turizem Bohinj bo festival pripravil v sodelovanju z Zavodom Triglavski narodni park (TNP) in okoljskim ministrstvom. V Bohinju in okolici se bo zvrstilo več kot 40 dogodkov: predavanj, delavnic, vodenih botaničnih in drugih izletov ter razstav. Letošnja novost z naslovom U konc’ sveta so pravljice doma je namenjena otrokom, ki bodo 29. in 30. maja od 10. do 14. ure spoznavali bohinjske pravljice. Drugega junija se bodo v Bohinju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem srečali župani alpskih občin, festival pa se bo s slovesnostjo končal 5. junija ob 18. uri v infosredišču Triglavska roža na Bledu.

Sodelovanje s Škotsko
Festivala se bo udeležila tudi škotska delegacija, kajti na Škotskem si zelo prizadevajo, da bi pripravili podobnega. “S predstavniki turizma severnega škotskega višavja bomo podpisali dogovor o sodelovanju, od katerega si obetamo dobre možnosti za predstavitev bohinjskega turizma,” je v torek povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V festivalsko dogajanje se ob letu biotske raznovrstnosti in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji dejavneje vključuje Zavod TNP. “Festival je tudi dobra priložnost za sodelovanje zavoda z lokalnim prebivalstvom,” je poudaril Martin Šolar, direktor TNP.