“Letos res začnem”

“Danes bom oddal pritožbo oziroma nestrinjanje z odločbo ministrstva, saj menim, da je bila moja vloga neupravičeno zavrnjena,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile.

Na razpisu kulturnega ministrstva, na katerega je prispelo 210 vlog, je bila njegova vloga zavrnjena tudi v drugem poskusu, saj je zbrala le 12 točk od 15, kolikor bi jih najmanj morala.

Pri merilih o pomembnosti spomenika in povezanosti z drugimi razvojnimi projekti je prejela nič točk.

“Nad tem sem resnično začuden, kajti ne razumem, zakaj se, če je vila nepomembna, javnost tako zelo zanima zanjo in zgraža. Zavrnjena ni bila le vloga za gradbena, temveč tudi za restavratorska dela,” je poudaril Oman.

Ministrstvo ni reklo zadnje
Za obnovo Riklijeve vile, ki bo stala 1,2 milijona evrov, ima rezerviranega pol milijona evrov.

“Zagotavljam vam, da bom vilo obnovil. Če dobim državni denar, v enem letu, sicer pa v več fazah: letos bom porušil zadnji del hiše in streho, sprednjo steno pa pustil, in zagotovil varnost stavbe. Deset let sem si prizadeval pridobiti vse papirje, zato bi bilo povsem nelogično, da načrtovanega ne bi uresničil,” je pojasnil.

Jutri se bo sestal z blejskim županom Janezom Fajfarjem, da dorečeta, kdaj bi – zaradi turistične sezone – lahko začel gradnjo.

Na kulturnem ministrstvu pa smo včeraj izvedeli, da Oman vlogi ni priložil dokazil, da namerava vilo vključiti v turistične projekte.

Strokovna komisija zato dopušča možnost, da bi njegova vloga ob predložitvi dokazil lahko dobila dodatne točke, potrebujejo pa še mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

“Pred tem komisija ne more zavzeti dokončnega mnenja,” so zapisali v svojem odgovoru, kar pomeni, da bodo vlogo za Vilo Rikli še obravnavali.

Denar za dražgoško “sramoto” je

“Še vedno želim, da bi država dala več kot polovico denarja, zato je zdajšnji dogovor kompromis. Zadovoljen sem, da se bo obnova začela, kajti spomenik je v zelo slabem stanju,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mihael Prevc, župan Občine Železniki.

Na spomeniku državnega pomena in enem od osrednjih spomenikov narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji je po dobrih 30 letih nujna sanacija betona in železnih elementov, treba je urediti odvodnjavanje ter obnoviti in zaščititi mozaik Iveta Šubica. Občina Železniki, ki je lastnica spomenika, bo za obnovo – ta bo stala 180 tisoč evrov – zagotovila polovico denarja, preostalo polovico pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in kulturno ministrstvo. „V 14 dneh bomo podpisali tripartitno pogodbo, sledila bo objava razpisa za izvajalca, obnovo pa bi začeli predvidoma avgusta ali septembra. Dela bodo obsežna in zahtevna, končana naj bi bila spomladi prihodnje leto,“ je pojasnil župan.

Kulturni tolar za spomenik
Na kulturnem ministrstvu so povedali, da je dražgoški spomenik na seznamu 12 državnih spomenikov, za katere je državni zbor leta 2008 odobril denar iz tako imenovanega kulturnega tolarja, za spomenik pa je predvidenih 62.594 evrov. “Na razpisu za letošnje leto je Občina Železniki prejela vsa zaprošena sredstva – okoli 26 tisoč evrov – preostalo bo dobila leta 2011,“ so pojasnili. MDDSZ, ki redno skrbi za vzdrževanje grobnice v sklopu tega spomenika, pa bo za obnovo namenilo dobrih 28 tisoč evrov. “Na MDDSZ smo imeli v preteklih petih letih vsako leto rezervirana sredstva za sofinanciranje del za obnovo spomenika v Dražgošah, vendar jih nismo mogli porabiti, ker nosilec tega projekta Občina Železniki in ministrstvo za kulturo, v katerega pristojnost spada spomenik, nista sklenila ustreznega dogovora,“ so poudarili na MDDSZ.

Denar za vilo je, obnove ni

“Ne vem, kaj bom storil, saj odločbe še vedno nimam, sem pa na svoj bančni račun v Sloveniji že nakazal denar, 75 odstotkov vrednosti investicije, ki čaka,” je včeraj za Žurnal24 o obnovi Riklijeve vile, ki bo stala milijon evrov, dejal Mark Oman, njen lastnik oziroma zakoniti zastopnik.

Na vprašanje, zakaj ob dejstvu, da ima vsa potrebna dovoljenja in tudi denar, ne začne nujno obnovo razpadajoče vile ob Blejskem jezeru, na katero Blejci čakajo že 18 let, je Oman pojasnil, da čaka še na državni denar za restavratorska dela.

“Če ne bi šlo za kulturni spomenik, bi bila gradnja bistveno cenejša, upoštevanje spomeniških zahtev pa jo je podražilo, zato sem se prijavil na razpis za 200 tisoč evrov,” je razložil.

In če denarja tudi tokrat ne bo dobil, se bo prijavil vnovič in nanj čakal leta, medtem pa bo hiša povsem propadla? “Še premišljujem, kaj bom storil, verjetno bom hišo letos vsaj zaščitil pred nadaljnjim propadanjem,” je pojasnil.

Odločb še ni
Ministrstvo za kulturo bi moralo odločbe poslati že v začetku aprila, a jih do zdaj še ni. V službi za odnose z javnostmi so včeraj pojasnili, da je na razpis prispelo 210 vlog in da je to razlog, da se je razpis zavlekel.

“Predvidoma naj bi bil dokončan konec prihodnjega tedna,” so zapisali. Oman je včeraj na ministrstvu izvedel, da so bili tisti, katerih vloge so zavrnjene, o tem že obveščeni.

“Torej nisem med njimi, najverjetneje pa tudi med tistimi, ki so dobili, ne. Izvedel sem, da me bodo o izidu razpisa obvestili ta teden, odločbo bom dobil pozneje,” je še povedal Oman, ki se ne želi odpovedati državnemu denarju.

“Vila je test za vlado!”

V naslednjih dneh Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile, pričakuje odgovor kulturnega ministrstva na to, ali bo dobil denar za obnovo razpadajoče vile ob Blejskem jezeru.

V začetku februarja se je že drugič prijavil na razpis, in sicer za 200 tisoč evrov za gradbena in sto tisoč evrov za restavratorska dela. “Na razpisu pred tremi leti je moja vloga pristala na okoli 90. mestu, na rezervnem seznamu, čeprav sem izpolnjeval razpisne pogoje.

Nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti je celo izjavil, da dokler bom lastnik vile, ne bom zanjo od ministrstva dobil niti evra,” je pred dnevi za Žurnal povedal Mark Oman.

Če denarja tudi tokrat ne bo dobil, Riklijeva vila (pravzaprav ne gre za vilo, pač pa za enega od Riklijevih zdraviliških objektov, Riklijevi vili sta bili Mon Repos in Mon Plaisure, op. p.) tudi po 18 letih, odkar jo je kupil njegov oče Nicholas Oman, še ne bo dočakala obnove.

Objekt na izjemni lokaciji je ena od očitnejših blejskih sramot. Oman bo, če mu ne bo uspelo v drugem poskusu, poskusil še tretjič. “Sam lahko zagotovim polovico od enega milijona evrov, kolikor bo stala prenova, ki bi jo končal v enem letu in pol,” je pojasnil Mark Oman in dodal: “Me je pa oče resno opozoril, da na koncu ne bom dobil ničesar.”

Država naj sprejme zakon
Na kulturnem ministrstvu so pojasnili, da bodo rezultati razpisa objavljeni predvidoma do 15. maja. “V interesu ministrstva je obnova vseh ogroženih kulturnih spomenikov, vendar je to mogoče izvesti le skozi javne razpise v sklopu vsakokratnih razpoložljivih sredstev,” so zapisali.

Oman o prodaji Riklijeve vile ne premišljuje. “V njej nameravam urediti eno restavracijo zaprtega in eno odprtega tipa ter prostor za seminarje in stanovanje zase. O ureditvi nočnega kluba pa se še nisem odločil,” je dejal.

Zavlačevanje z obnovo jezi blejskega župana Janeza Fajfarja. “Kot sem obveščen, je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pri svojih zahtevah zelo popustil, saj mora Oman restavrirati le sprednjo fasado, vse drugo pa lahko poruši. Zato ne vidim nobene ovire za začetek obnove,” je poudaril župan, ki upa, da bodo v Sloveniji sprejeli zakon, ki bo omogočil, da bodo “lahko pri takih podrtijah, ki so pomembni kulturni spomeniki, ali razlastili lastnika ali pa mu zaračunali”.

“Državo vodi birokracija”

“Od leta 2005 do danes nismo prišli nikamor. Ne vem več, kaj naj povem občanom. Zakonodaja se nenehno spreminja in zapleta.

Za sprejem občinskih prostorskih načrtov potrebujemo kar 37 soglasij, zakonsko predpisanih rokov pa se drži morda le 10 odstotkov soglasodajalcev. To državo vodi birokracija,” je na včerajšnjem soočenju županov zgornje Gorenjske s predstavniki vpletenih ministrstev dejal bohinjski župan Franc Kramar.

Maja Jeglič, predstavnica ministrstva za kulturo, je pojasnila, da povprečna zamuda traja kar 29 dni.

Birokracija in dovoljenja
Po besedah Valentine Gorišek, vodje oddelka za okolje in prostor Občine Jesenice, se ministrstva sama med seboj ne morejo dogovoriti. Dejala je, da so “zahtevali celo pregled kmetijskih projektov in mnenja kmetijske svetovalne službe za vsak projekt posebej”, česar po pojasnilih predstavnice ministrstva za kmetijstvo zakon sploh ne predvideva.

Podoben primer je predstavil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je dejal, da je morala Občina Radovljica pripraviti študije prometne ureditve pri prostorskem načrtu za staro jedro Krope, čeprav je cesta državna.

Težave z obvoznico Vrba in usklajevanji pa je predstavil žirovniški župan Leopold Pogačar: “Ko ministrico za kulturo prosiš, naj ti pomaga pri umestitvi obvoznice v okolje, ti odvrne, da ni ministrica za promet.

Ne ve, da je ravno soglasje njenega ministrstva pogoj za umestitev obvoznice. Med štirimi predlogi so na ministrstvu potrdili ravno tistega, za izvedbo katerega ni bilo pogojev.”

Z ministrstvom za okolje so pripravili peti predlog, za katerega pa Pogačar pravi, da bo sicer uvrščen v ureditveni načrt, a najverjetneje nikoli ne bo izveden.

Trajni posegi v prostor

Damjan Urankar z direktorata za okolje in prostor je kot glavno izpostavil številne spremembe zakonodaje. “Ni res, da smo blokatorji občin. Naša naloga je, da zagovarjamo javni interes v prostorskem načrtovanju.

Res je, da so postopki izjemno dolgi; v preteklosti jih je bilo manj, saj je bilo manj tudi občin. Gre za posege v prostor, ki pustijo trajne, včasih celo nepopravljive sledi, zato je o njih težko odločati čez noč ali včasih celo v enem mesecu.”

Za regijske načrte
Predstavniki ministrstev so se strinjali, da so za zamude krive spremembe zakonodaje, in po njihovem mnenju so nujno potrebna številna usklajevanja. Menijo pa, da se stanje izboljšuje in da bi regijski prostorski načrti stanje olajšali.

Na naše vprašanje, koliko zaposlenih na ministrstvih se ukvarja s prostorsko ureditvijo, so se odgovori navzočih predstavnikov ministrstev gibali med tri in sedem, kar pa je glede na dejstvo, da je v Sloveniji kar 210 občin, za reševanje vseh zahtevkov občutno premalo.