Privlačen, a težko dostopen

 

360 ur prostovoljnega dela je bilo vloženega v izkopavanja. Šmajdov grad stoji sredi konglomeratne stene skoraj 15 metrov globokega kanjona reke Kokre.

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Andrej Marinc bo za stečaj Elana prejel 26 tisoč evrov – Julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010

Vojaki se bodo znojili

Kranj. Nova športna dvorana v vojašnici bo dokončana oktobra prihodnje leto, so povedali na ministrstvu za obrambo. Z investicijo, vredno skoraj tri milijone evrov, bodo pridobili 2.300 kvadratnih metrov površin za različne športne dejavnosti.

“V kleti so načrtovani zaprto strelišče, fitnes in tehnični prostori, v pritličju športna dvorana s plezalno steno in dvorana za borilne veščine ter garderobe in sanitarije, v nadstropju pa kabineti, sejna soba in strojnici,” so namembnost bodoče dvorane opisali na ministrstvu, glede trenutnega poteka del pa pojasnili, da že pilotirajo temelje objekta in urejajo odvodnjavanje.

Mika tudi občino
Z dvorano v vojašnici se že dlje časa odkrito spogleduje tudi mestna uprava, ki bi tako rešila pomanjkanje prostorov za borilne panoge. Pri Slovenski vojski so bili do zdaj željam, da bi dvorano odprli tudi lokalni skupnosti, naklonjeni.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010
• Festival Jazz Camp – Kranj, avgust 2010
• Državni birokrati brez občutka za delavce – julij 2010

Z garažama do 700 novih mest

Kranj. Projekt garažne hiše pod Slovenskim trgom ne zamuja. To zatrjuje Urban Lebar, direktor podjetja Kranjska parkirišča, čeprav začetka del še noče napovedati. Čaka še na zadnje dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Ohranite klanček za otroke
Ozelenitev vrha. Obiskovalec občinske spletne strani je glede garažne hiše na Hujah spomnil, da bo stala na priljubljenem zimskem igrišču, kjer se otroci že 40 let sankajo in učijo prvih smučarskih korakov. Občini zato predlaga, naj vrh bodoče zgradbe ozeleni, ob robu pa naredi umetno klančino. Mestna uprava bo o zadevi premislila, če bodo za to prostorske možnosti, je v sredo obljubil Sladojevič.

Čakajo na soglasje
Na robu starega mestnega jedra naj bi zrasli dve garaži. Ob tej na Slovenskem trgu še tista na Hujah – skupno 700 parkirnih prostorov. Garažna hiša pod Slovenskim trgom čaka na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je trenutno stanje projekta pojasnil Urban Lebar, direktor Kranjskih parkirišč. Soglasje je sicer zadnji pogoj za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Usklajevanja z ZVKDS še potekajo, v četrtek so se denimo dogovorjali o podobi Slovenskega trga. Manjka tudi še restavratorski načrt hrambe in zaščite spomenikov v času del. Neuradno naj ZVKDS glede načrtov ne bi imel bistvenih pomislekov.

Lebar začetka del in odprtja garažne hiše na Slovenskem trgu vseeno ni želel napovedovati, se pa strinja, da bi bilo najbolj smiselno graditi zdaj, ko je okrog Slovenskega trga že tako več gradbišč. “Ne morem izražati nobenih pričakovanj, ker je to vezano na postopke, na katere ne moremo vplivati. 
Jasno je, da obeh garažnih hiš prihodnje leto, kot so prvotno načrtovali, ne bo. Garažne hiše Huje po pogodbi ne bodo gradili prej kot leto in pol po odprtju te na Slovenskem trgu,” pravi.

Sta sploh smiselni?
Medtem se pojavljajo tudi pomisleki. “Je garažna hiša Huje sploh še potrebna?” kranjsko mestno upravo na občinskem spletnem portalu KrPovej! sprašuje obiskovalec in spomni, da je parkirišče pri trgovski šoli bolj kot ne prazno. Podobno velja tudi za tisto na Likozarjevi ulici.

10,5 milijona evrov naj bi bili vredni garažni hiši, od tega sedem milijonov na Slovenskem trgu.

Eden od Kranjčanov pa ugotavlja, da se je časovno omejeno brezplačno parkiranje tako dobro prijelo, da je mogoče na vhodu v mesto vedno dobiti prosto mesto, po drugi strani pa se zaveda, da bo potreba po parkiriščih na robu mesta verjetno narasla, saj se bo v Globusu odprla nova knjižnica.

Ključne so ambicije
Da je treba pri vprašanju smiselnosti gradnje obeh garaž upoštevati pričakovanja in ne trenutno stanje, sicer meni direktor mestne uprave Aleš Sladojevič. “Ambicije so, da bi bil obisk mestnega jedra čim večji,” spomni. Drug pomemben cilj, zaradi katerega sta garaži po njegovem smiselni, je umik mirujočega prometa iz mestnega jedra.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010

Preplastitev namesto krpanja

Kranj. Osemdeset tisoč evrov bi po ocenah kranjske mestne uprave stala preplastitev makadamske ceste od študentskega doma do vrtnarije na Zlatem polju. Pobud o ureditvi priljubljene bližnjice med regionalnima cestama mimo vojašnice in proti Naklu je vse več.

Pripravna bližnjica
“Zanima me, zakaj se ta odsek ne asfaltira,” mestno upravo sprašuje občan Kranja, meneč, da tudi pogosto popravljanje lukenj stane, prav tako spomni na veliko prahu. Pojasnjuje, da je sicer pogost uporabnik makadamskega odseka, ker mu olajša dostop s Kokrice do Zlatega polja.

Občina se strinja
“V letošnjem proračunu asfaltiranje ni načrtovano,” odgovarja predstavnica za stike z javnostmi na Mestni občini Kranj Mendi Kokot. “Se pa z občanom strinjamo, da bi bilo treba cesto urediti,” dodaja. Sorazmerno visoke stroške narekuje tudi lastništvo. Cesta namreč ne poteka v celoti po zemljišču, ki je last občine, tako da bi bilo treba urediti tudi odkupe zemljišč, opozarja Kokotova.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010
• Festival Jazz Camp – Kranj, avgust 2010

Kranj. Obnova treh nekdanjih stražnih stolpov do novembra.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Andrej Marinc bo za stečaj Elana prejel 26 tisoč evrov – Julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010

Občini zmanjkuje denarja

Proračun. Kranjska mestna uprava jeseni pričakuje finančne težave. V najboljšem primeru bo morala zamakniti nekatere projekte, v najslabšem pa jih celo črtati. Plače po zagotovilih uprave niso ogrožene.

Delnicam padla vrednost
Občini počasi zmanjkuje denarja za vse projekte, ki si jih je naložila pred začetkom leta. Vzrok so težave na prihodkovni strani proračuna, v katerega se ne zliva toliko denarja, kot so pričakovali, je opozoril podžupan Igor Velov in spomnil, da je bila občina neuspešna pri predvideni prodaji premoženja, nepremičnin in delnic. “Delnic ni smiselno prodajati, ker jim je padla vrednost, nepremičnine pa ne gredo v obtok,” je dejal Velov.

Da to drži, je potrdil tudi prvi finančnik občine in bodoči vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Mirko Tavčar. “Seveda drži,” je dejal. “V tem trenutku težave sicer še niso kritične, v primerjavi z drugimi občinami smo še vedno likvidni,” sta sicer mirila sogovornika.

Veliki niso ogroženi
Velov je zagotovil, da veliki projekti, kot sta knjižnica in obnova mestnega jedra, zaradi težav s finančnimi prilivi niso ogroženi in jih bodo izpeljali v skladu z načrti. Tudi plače zaposlenih v upravi in javnih zavodih naj ne bi bile ogrožene. “Tako črnega scenarija ne bo, bi se pa lahko zgodil, če bi spali in nič ukrepali,” je dejal Tavčar.

Kako ukrepajo
“Manjše investicije prestavljamo, določene racionaliziramo, klestimo stroške, ničesar pa do nadaljnjega ne črtamo,” je trenutne ukrepe pojasnil Tavčar. “Naj varčujejo,” je dejal tudi pregovorno kritičen opozicijski svetnik Stane Boštjančič. Sicer pa bi “od uprave pričakoval, da skliče izredno sejo o rebalansu, če težave res obstajajo. Da skupaj ocenimo in na novo ovrednotimo nujne projekte,” je dodal. Vodstvo občine je o rebalansu sicer razmišljalo, vendar pa od ideje odstopilo, meneč da bodo omenjeni ukrepi dovolj učinkoviti.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010

Struževo bi rešilo stisko

Z adaptacijo objekta v Struževem bi lahko kranjska mestna uprava zagotovila manjkajoče zmogljivosti v kranjskih vrtcih v naslednjem šolskem letu. V nekdanji trgovini, kjer je zdaj skladišče, je prostora za dva oddelka. Skrbi povzroča zagotovitev finančnih sredstev.

Adaptacija objekta

• 170 tisoč evrov bi stala adaptacija objekta v Struževem za potrebe vrtca.

• 331 tisoč evrov je kranjska občina v zagotovitev desetih dodatnih oddelkov vložila lani.

V prid adaptaciji v Struževem govori kar nekaj dejavnikov. Po zadnjih ocenah v vrtcih manjka prostora še za približno 30 kranjskih otrok, kar bi z dvema oddelkoma skorajda pokrili. Hkrati je ta del Kranja z vrtci slabo pokrit, na Zlatem polju in v Struževem ga sploh nimajo, po drugi strani pa je samo v Struževem okrog 50 otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. “Starši trenutno vozijo otroke po celem Kranju,” je opozoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Pleša.

Občina za, vendar …
Adaptacija objekta v Struževem mika tudi občino. “Zdi se realna, pa tudi idealna rešitev,” meni kranjski podžupan Igor Velov. V obnovo se vseeno noče zaleteti. “Ni bila predvidena v proračunu,” pravi in pojasnjuje, da si v času gospodarske krize ne želi nepremišljeno nalagati bremen in zapasti v nelikvidnost. To ne pomeni, da v Kranju od ideje odstopajo.

Kako naprej
Velov je napovedal, da bodo proračun v naslednjih dneh natančno proučili in poskušali zagotoviti denar, vodja oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan pa je ocenil, da bi v primeru hitre odločitve vrtec v Struževem septembra lahko odprl vrata.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010

Nižje cene razburjajo

Pocenitev vozovnic mestnega potniškega prometa nas je udarila po žepih, v teh dneh opozarja vse več zaposlenih v kranjskih podjetjih. Ker je od cene mestnega potniškega prometa odvisen izračun nadomestila za prihod na delo, znaša razlika pri posamezniku tudi 30 in več evrov na mesec. Čeprav imajo največ koristi delodajalci, očitki letijo predvsem na občino – ta se jih odločno brani.

Zakaj pocenitev
Subvencija. Vozovnice so se maja pocenile na račun nove subvencije, s katero želi Mestna občina Kranj oživiti mestni potniški promet, pritegniti ljudi na avtobuse, zmanjšati promet in potrebo po parkiriščih ter prispevati k manjšemu onesnaževanju ozračja. Občina mestnemu potniškemu prometu namenja 450 tisoč evrov.

Kranjski podžupan Igor Velov tudi sam ugotavlja, da zaposleni pocenitev dojemajo, “kot da jih je občina prikrajšala za zaslužek”, vendar pa je opozoril, da občina na višine plač v podjetjih ne more vplivati. “Mi nismo znižali cene vozovnic, da bi koristili podjetjem,” je vztrajal Velov, direktor mestne uprave Aleš Sladojevič pa je dejal, da je povezovanje vprašanja nadomestila za prevoz na delo s cenovno politiko mestnega potniškega prometa nesmiselno. “Kaj bi se zgodilo, če bi cene občutno povišali?” se je vprašal, spomnil pa je tudi, da je ponekod v Sloveniji mestni potniški prevoz celo zastonj.

Stvar sindikatov
Velov je ob tem prepričan, da bi morali vprašanje višine nadomestila za prihod na delo reševati sindikati. Sindikalist večjega kranjskega podjetja se z njim očitno strinja. “Nadomestila za prevoz in prehrano za marsikoga predstavljajo pomemben del prihodka, zato je vprašanje zelo občutljivo,” je opozoril. Ker vodstvo v to še ni dregnilo, ni želel biti imenovan in dvigovati prahu, je pa napovedal, da bo sindikat morebitnemu znižanju nadomestila za prevoz na delo odločno nasprotoval. Prepričan je, da mora podjetje delavcem povrniti polno ceno, ne subvencionirane.

Ne morejo se kosati z avti
Sindikalist opozarja tudi, da se kranjski mestni potniški promet, ko gre za mobilnost, z osebnimi vozili ne more kosati. Z njim se strinja tudi zaposlena, ki v Kranj prihaja iz primestne občine. “Avtobus bi mi vzel preveč časa. Morala bi prestopati in usklajevati termine,” je razložila.

Nižje tudi na občini
Velov je sicer izrazil pripravljenost prisluhniti predlogom in jih morda posredovati v razpravo mestnemu svetu, nič pa ne kaže, da bi kranjska občina prevzela pobudo, pripravila lastnega in služila za zgled, saj tudi sama že obračunava nadomestilo za prihod na delo po novih cenah avtobusnih vozovnic. “Z javnim denarjem moramo ravnati gospodarno,” je bil odločen Sladojevič.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• O kandidatih za župana občine Bohinj – julij 2010

Občinski Čira čara

Občina Kranj je storila pomemben korak k obnovi nekdanje ekonomske šole. Pridobila je gradbeno dovoljenje za preureditev objekta in okolice za potrebe novega vrtca Čira čara. Vodstvo občine je napovedalo, da bo 250 otrok prag novega vrtca prestopilo leta 2011.

“Nekdanja ekonomska šola bo prenovljena. V njej bo 12 oddelkov in uprava Kranjskih vrtcev,” je napovedal podžupan Igor Velov. Ocenil je, da bo investicija vredna okrog pet milijonov evrov, in opozoril, da projekt predvideva prenovo notranjosti nekdanje srednje šole ter zamenjavo strehe, oken in napeljave na celotnem objektu, tudi sosednji osnovni šoli in telovadnici. Zraven naj bi uredili tri ločena igrišča in zagotovili več kot 50 parkirnih prostorov.

Od kod denar
Kdaj točno bo začetek del, Velov včeraj ni znal napovedati. “Računamo, da bi dela začeli oktobra,” je dejal. Še pred tem bodo morali prek razpisa izbrati izvajalca in zagotoviti potrebna sredstva. Dva od petih milijonov bi radi zagotovili s prodajo vrtcev Čira čara in Kekec ter sedeža uprave. “Obnova teh stavb bi bila dražja,” je smisel pojasnil Velov. Dražba bo junija, če pa zanimanja za hiše ne bo, “bomo pogojevali, naj jih bo izvajalec vzame v račun,” je zaključil.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010

Načrti s kranjskimi razvalinami

Načrti. Namesto opuščenega in dotrajanega stanovanjskega bloka Planina 2 bo verjetno zrasel poslovni objekt z garažami, sodeč po načrtih, s katerimi je Domplan v četrtek seznanil kranjsko mestno upravo. Ta je ideji naklonjena, ker pa se bo lega nove stavbe spremenila, je Domplanu svetovala, naj vloži predlog za spremembo prostorskih načrtov.

V slabem stanju
Objekt Planina 2 je že vrsto let v klavrnem stanju. “Nismo ponosni, zavedamo se, da je moteč,“ je priznala direktorica Domplana Vera Zevnik. Objekt še vedno stoji predvsem zaradi dolgotrajnega urejanja lastniških razmerij, pa tudi situacije na trgu. Domplan je namreč prvotno načrtoval gradnjo novih stanovanj, vendar pa je do popolnega lastništva prišel šele pred približno dvema letoma, ko so se razmere na trgu precej spremenile.

Drugačna rešitev
“Situacija na trgu gradnji stanovanj ni več naklonjena,“ je dejala Zevnikova in spomnila, da je medtem v neposredni soseski zraslo novo naselje Planina jug. V napovedih, kdaj bi lahko nov objekt stal, je previdna. “Z občino se pogovarjamo, kaj sploh smemo,“ je povedala po četrtkovem sestanku.

Občini predlog všeč
“Z vidika prostora je Domplanov predlog zagotovo boljša rešitev od obstoječe,“ je dejal podžupan Igor Velov. “Nova stavba bo obrnjena prečno, pridobili bi dodatne zunanje parkirne površine in garažo v dveh etažah,“ je razkril podrobnosti. Pričakuje, da bodo občinski prostorski načrti razgrnjeni še pred poletjem.

Podoben primer
Kranjska mestna uprava že dlje časa poskuša rešiti podoben primer dotrajane hiše ob Gasilskem trgu v neposredni bližini Gradu Khislstein. Stavba na Tomšičevi ulici 19 je v privatni lasti, lastnici pa živita v tujini. “To stavbo smo nameravali kupiti in podreti ter razširiti Gasilski trg,“ je pojasnila Mendi Kokot, predstavnica za stike z javnostmi pri kranjski mestni upravi, in dodala, da “razpoložljiva proračunska sredstva za nakup nepremičnim trenutno ne dopuščajo, da bi idejo uresničili”.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010