Brez tehničnega ni odprtja

Novi avtocestni priključek v Naklem v smeri Ljubljane bo odprt prihodnji teden, napoveduje družba za avtoceste (Dars).

Gradbena dela so sicer že približno en teden končana, kar so na Darsu potrdili, vendar pa kljub temu priključek še ni predan namenu.

Tehnični pregled
Pri Darsu pojasnjujejo, da čakajo na tehnični pregled, ki je napovedan za jutri. “Ni možno, da bi ga predali prej,” je dejal Marjan Koler iz službe za komuniciranje pri Darsu.

Na vprašanje, ali odprtje zavlačujejo morebitne tehnične ali druge težave težave, je odgovoril, da bo z odgovori na vsa vprašanja glede ustreznosti priključka postregel prav omenjeni pregled.

“Dars bo priključek predal prometu takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja, predvidoma v začetku prihodnjega tedna,” je
zaključil.

Veliko koristi
“S tem bo končano obdobje, ki je trajalo več kot deset let in v katerem smo si prizadevali za izgradnjo priključka, ki je v preteklosti že bil, a je bil ob načrtovanju gradnje gorenjske avtoceste ukinjen,” je že pred časom dejal nakelski župan Ivan Štular, meneč, da bo nov priključek velika pridobitev za prebivalce njegove in tržiške občine, zlasti za razvoj turizma.

Razbremenil pa naj bi tudi regionalno cesto Podbrezje–Naklo in preusmeril tovorni promet na 
avtocesto.

Druga cev do 2019

Letos se bodo začeli pogovori z Avstrijci o gradnji druge predorske cevi najdaljšega slovenskega cestnega predora, je naše informacije včeraj na Jesenicah potrdil minister za promet Patrick Vlačič.

“Predor Karavanke takšen, kot je, ne zadostuje minimalnim standardom varnosti, ki jih predpisuje evropska direktiva, zato ga bo treba najpozneje do leta 2019 nadgraditi. S tem se strinjata obe strani, vendar so bistvena odstopanja pri predlogu rešitve,” pojasnjujejo na direktoratu za ceste ministrstva za promet. Avstrija želi izgradnjo ubežnega rova (minimalni standard), Slovenija pa izkop druge cevi, “saj smo mnenja, da je s stališča prometne varnosti to edina prava, dolgoročna rešitev”, pravijo na direktoratu in dodajajo, da se bosta v pogovore o nadgradnji Karavank v naslednjih mesecih intenzivno vključili obe ministrstvi, prvi sestanek pa bo predvidoma že čez dva tedna v Avstriji.

Obnova zamuja
V zadnjih mesecih so pogovori med državama potekali predvsem na ravni obeh upravljalcev predora. Kot pojasnjuje Marjan Koler z Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), je v skladu z letnim načrtom v predoru Karavanke letos načrtovana obnova strojne in elektroopreme. “Poleg zagotavljanja večje prometne varnosti v predoru je sanacija potrebna zaradi uskladitve s slovenskimi in evropskimi normativi,” dodaja.

Obnova, vredna 4,8 milijona evrov, je bila načrtovana pred začetkom turistične sezone, vendar je postopek oddaje del še v teku, zato bodo opravljena predvidoma sredi decembra. V tem času bo promet potekal izmenično enosmerno skozi ves predor.

Gradnja rova za pobeg bi stala 60 milijonov evrov, druga cev pa bi bila verjetno bistveno dražja. Predor, ki je bil končan leta 1991, je sicer po takratnih cenah stal dobrih sedem milijard tolarjev (29 milijonov evrov).

Kolesarila po izvozu

Bralec Anže nam je posredoval fotografiji dveh kolesarjev, ki sta se peljala po novozgrajenem izvozu Naklo na gorenjsko avtocesto.

Morda se pri tem nista zavedala, da poleg sebe ogrožata še ostale udeležence v prometu, saj bi se lahko ravno v tistem trenutku po izvozu pripeljalo kakšno osebno vozilo.

Priključek bo uradno odprt v drugi polovici junija. (Foto: Bralec Žurnala24)

Uradno odprtje junija
Čeprav je v smeri proti Jesenicam že mogoč izvoz z avtoceste in uvoz nanjo, pa to še ne pomeni, da je priključek tudi uradno odprt.

Marjan Koler iz Darsa je za zurnal24.si povedal, da gre za eno izmed faz del, ko je treba pod določenimi gradbenimi pogoji (ko še ni uporabnega dovoljenja) odpreti severni del priključka tudi za javni promet.

“To bo ostalo do končanja priključka do druge polovice junija. To pa ne pomeni, da se lahko po priključku vozi s kolesom, saj gre za del avtoceste,” je dejal Koler.

”Dars zavaja sodišče”

“Drugega kot zapora mi ne preostane, saj me Dars sploh ne upošteva. Neštetokrat sem prosil za sestanek, a ga ni bilo. Zahtevam, da se končno sestanemo in se začnemo pogovarjati o ustrezni odškodnini. Izvajalec mi je ponudil 1.575 evrov za dobo dveh let; oni bi pospravili in odšli, meni pa ostane viadukt in vsi problemi, povezani z njim,” je včeraj ob zapori dovozne ceste do gradbišča pod viaduktom Peračica dejal lastnik zemljišča in hiše pod viaduktom Ladislav Eržen.

“Zakoličil sem mejnik in tu se točno vidi, koliko je moje zemlje, koliko pa poti, za katero imajo dovoljenja. Odškodnina je stvar dogovora, boli pa me, da se je med gradnjo viadukta Dobruša morala družina, ki se je znašla v podobnih razmerah, izseliti, tu pa je stanje še hujše, saj je viadukt višji,” pojasnjuje Eržen, ki v svoji hiši ne živi; v njej biva podnajemnik. Eržen dodaja, da je to ena od redkih hiš v Občini Radovljica, ki nima urejenega vodovoda.

“Lastnik objekta pod viaduktom Dobruša je izseljen, ker je tako narekovala vladna uredba o lokacijskem načrtu. Za objekt v lasti gospoda Eržena pristojna uredba ne predvideva rušenja,” pa so povedali na Darsu.

Ovire ostanejo
Vodja gradbišča in Eržen sta o dogajanju obvestila tudi policiste. Ti so ugotovili, da ne morejo nič, saj parcelne meje niso jasne, ovire, ki jih je postavil Eržen, pa ostanejo, dokler sodni geodet ne opravi pregleda in zakoličbe. Delavci na gradbišču zagotavljajo, da so ograje, ki ločujejo gradbišče, postavili na meje tako, kot je zakoličil geodet.

Kaj pravi Dars
Pravna služba Darsa v dopisu upravnemu sodišču v Ljubljani ugotavlja, da sta se Dars in Primorje že dlje časa korektno dogovarjala z Erženom, ko pa so se dela začela, ta ni bil več pripravljen na sodelovanje. Potem se je izvajalec del umaknil z njegovega zemljišča in ga ne uporablja več, pravijo. Eržen zmotno trdi, da investitor in izvajalec potrebujeta njegovo parcelo za izvajanje del na viaduktu, so zapisali, Eržen pa je na to odgovoril, da Dars zavaja sodišče.

Pripravljeni na pogovor
Na Darsu smo izvedeli, da je osnovno zakoličbo opravil geodet Primorja. Glede na kataster in izmere na terenu vztrajajo, da dovozna pot ne vodi prek Erženovega zemljišča.

Marjan Koler iz Darsove službe za odnose z javnostmi pa je pojasnil: “Zapora ne bo imela bistvenega vpliva na rok dokončanja del, ker izvajalec na gradbišče dostopa po javni poti. Če dostop po njej ne bi bil mogoč, bi se dela na gradbišču lahko povsem ustavila.” “Z Erženom in nadzornim inženirjem projekta smo se pripravljeni sestati; poskusili bomo doseči kompromis,” je dejal Koler. “Za odškodnino za začasno deponijo pa se je Eržen dogovarjal z izvajalcem del (Primorje), ne z investitorjem,” je dodal.