Prekinitev po dolgem premoru

Po štiriletni prekinitvi sojenja zaradi domnevno nasilnega izgreda in razdejanja šenčurskega lokala Antic Cafe so morali včeraj na zatožno klop kranjskega sodišča znova sesti Meti Plava, Miran Rahne, Uroš Kepic, Darko Jović, Damjan Bećkanović, Mladen Mišić in Stanko Radojević. Zadnjega so pred sodnico pripeljali iz ljubljanskih priporov, kjer je že dobro leto zaradi bombnega napada na kranjsko policijsko upravo. Konec marca je bil zaradi napada tudi obsojen na dve leti in pol zapora.

Ni se osebno opravičil
Sedmerica je na sodišče sicer prišla zaman, saj jim bodo začeli soditi predvidoma šele začetek septembra. “Moj zagovornik Matjaž Černe me je danes zjutraj pred obravnavo obvestil, da je zbolel in me prosil, naj vam sporočim, da ga ne bo na sodišče,” je sodnici takoj ob vstopu v sodno dvorano pojasnil Darko Jović, ki pa se brez zagovornika ni želel zagovarjati.

Razbili tudi varnostnika
Mladeniči, sicer znanci iz Kranja, naj bi zadnjo majsko soboto leta 2006 v komaj tri dni delujočem lokalu Antic Cafe nepričakovano zamaskirani vstopili v lokal, metali stole, steklenice in kozarce ter tako povzročili za 300 tisoč nekdanjih tolarjev škode. Ob tem naj bi se s pestmi lotili tudi varnostnika v lokalu in enega od gostov, ki mu med izgredom ni uspelo pobegniti.

Sedmerici so začeli soditi že julija pred štirimi leti, nato pa je sojenje zastalo tudi zaradi menjave sodnice.

Ni bil navaden pretep
Lokal naj bi sicer razdejalo 11 storilcev, a štirje še vedno ostajajo neznani. Po zbranih dokazih pa naj bi bilo povsem jasno, da naj bi združba lokal napadla načrtno in najverjetneje zaradi izsiljevanja. Njihov nasilni pohod po lokalu so sicer posnele nadzorne kamere. Sodni izvedenec pa bo v nadaljevanju sojenja moral ugotavljati, ali so na posnetkih dejansko z oblačili zakriti obtoženi.

Prijavili 80 divjih odlagališč

“Zanimanje za sodelovanje je vsak dan večje. Konec marca pa smo imeli tudi sestanek z društvi in predstavniki krajevnih skupnosti, ki so napolnili dvorano,” razlaga jeseniška koordinatorka akcije Očistimo Slovenijo Mirjam Resman. Po informacijah Resmanove je v občini Jesenice prijavljenih 80 divjih odlagališč.

Ne vseh odpadkov
“Cilj prav gotovo v celoti ne bo dosežen v enem dnevu, že zato ne, ker se ne pobira vseh odpadkov, nekaterih odlagališč pa zaradi nevarnega terena ne morejo čistiti prostovoljci.

Vsekakor pa je bil dosežen zelo dober popis odlagališč, ki se bo še dopolnjeval, upam, da v smeri zmanjševanja. Prav ta popis bo zagotovo pripomogel k lažjemu vzdrževanju očiščenega stanja in tudi k sprotnemu vplivanju na pospravilo odpadkov,” sklene koordinatorka.

“Opozarjamo, da bo na dan akcije na cestah velika gneča,” je opozorila Liljana Herga z Direkcije RS za ceste, ki opozarja na previdnost voznikov. Po ocenah sodelujočih bo na cestah v soboto okoli tisoč dodatnih tovornih vozil, večjo gnečo bodo povzročali tudi prostovoljci.

Peško na prehodu zbil do smrti

Prejšnji petek, 26. marca, je v Kranju prišlo do prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila in peško.

21-letni Kranjčan je vozil po Likozarjevi ulici v naselju Kranj iz smeri Jezerske ceste v smeri Župančičeve ulice. Voznik se je z vozilom pripeljal v križišče, kjer se na vozišču nahaja zaznamovan prehod za pešce, označen s prometnim znakom in s talnimi označbami.

Voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je z njegove leve strani pravilno prečkala cesto 70-letna peška, svojega vozila ni mogel ustaviti. Z levimi sprednjimi vrati je na zaznamovanem prehodu za pešce trčil v gospo. Po trčenju je vzvratno padla na vozišče, kjer je obležala.

Usodne poškodbe
Na mestu prometne nesreče je prvo pomoč peški nudila dežurna zdravnica iz kranjskega zdravstvenega doma, nato pa so jo odpeljali v ljubljanski Klinični center. Policisti so od tam prejeli obvestilo, da je za posledicami nesreče umrla.

Zoper voznika osebnega avtomobila bodo napisali kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Kranju.

”Dars zavaja sodišče”

“Drugega kot zapora mi ne preostane, saj me Dars sploh ne upošteva. Neštetokrat sem prosil za sestanek, a ga ni bilo. Zahtevam, da se končno sestanemo in se začnemo pogovarjati o ustrezni odškodnini. Izvajalec mi je ponudil 1.575 evrov za dobo dveh let; oni bi pospravili in odšli, meni pa ostane viadukt in vsi problemi, povezani z njim,” je včeraj ob zapori dovozne ceste do gradbišča pod viaduktom Peračica dejal lastnik zemljišča in hiše pod viaduktom Ladislav Eržen.

“Zakoličil sem mejnik in tu se točno vidi, koliko je moje zemlje, koliko pa poti, za katero imajo dovoljenja. Odškodnina je stvar dogovora, boli pa me, da se je med gradnjo viadukta Dobruša morala družina, ki se je znašla v podobnih razmerah, izseliti, tu pa je stanje še hujše, saj je viadukt višji,” pojasnjuje Eržen, ki v svoji hiši ne živi; v njej biva podnajemnik. Eržen dodaja, da je to ena od redkih hiš v Občini Radovljica, ki nima urejenega vodovoda.

“Lastnik objekta pod viaduktom Dobruša je izseljen, ker je tako narekovala vladna uredba o lokacijskem načrtu. Za objekt v lasti gospoda Eržena pristojna uredba ne predvideva rušenja,” pa so povedali na Darsu.

Ovire ostanejo
Vodja gradbišča in Eržen sta o dogajanju obvestila tudi policiste. Ti so ugotovili, da ne morejo nič, saj parcelne meje niso jasne, ovire, ki jih je postavil Eržen, pa ostanejo, dokler sodni geodet ne opravi pregleda in zakoličbe. Delavci na gradbišču zagotavljajo, da so ograje, ki ločujejo gradbišče, postavili na meje tako, kot je zakoličil geodet.

Kaj pravi Dars
Pravna služba Darsa v dopisu upravnemu sodišču v Ljubljani ugotavlja, da sta se Dars in Primorje že dlje časa korektno dogovarjala z Erženom, ko pa so se dela začela, ta ni bil več pripravljen na sodelovanje. Potem se je izvajalec del umaknil z njegovega zemljišča in ga ne uporablja več, pravijo. Eržen zmotno trdi, da investitor in izvajalec potrebujeta njegovo parcelo za izvajanje del na viaduktu, so zapisali, Eržen pa je na to odgovoril, da Dars zavaja sodišče.

Pripravljeni na pogovor
Na Darsu smo izvedeli, da je osnovno zakoličbo opravil geodet Primorja. Glede na kataster in izmere na terenu vztrajajo, da dovozna pot ne vodi prek Erženovega zemljišča.

Marjan Koler iz Darsove službe za odnose z javnostmi pa je pojasnil: “Zapora ne bo imela bistvenega vpliva na rok dokončanja del, ker izvajalec na gradbišče dostopa po javni poti. Če dostop po njej ne bi bil mogoč, bi se dela na gradbišču lahko povsem ustavila.” “Z Erženom in nadzornim inženirjem projekta smo se pripravljeni sestati; poskusili bomo doseči kompromis,” je dejal Koler. “Za odškodnino za začasno deponijo pa se je Eržen dogovarjal z izvajalcem del (Primorje), ne z investitorjem,” je dodal.

Vse več Jeseničanov po pakete RK

“Povpraševanje narašča, vse več ljudi je na socialnem robu. Lani je v občinah Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora pomoč redno prejemalo 2.238 občanov, ocenjujemo pa, da jo zagotovo potrebuje še najmanj deset odstotkov tistih, ki so preponosni oziroma se svoje socialne stiske na nek način sramujejo,” sta na včerajšnjem občnem zboru območnega združenja Rdečega križa (RK) povedali predsednica Sonja Zofija Gubanc in članica občinskega odbora za prostovoljstvo Ivanka Zupančič.

Od skupne številke je jeseniških občanov 1.997, to je 14,8 odstotka.

Razslojevanje vse večje

Po besedah predsednice območnega odbora Rdečega križa Radovljica Anice Svetina, količina pomoči presega meje prostovoljstva. “Srečujemo se z vse večjim razslojevanjem in splošno netolerantnostjo družbe, manjka pozitiven pristop, saj prihajamo v še težje čase. Vsaka družba se ceni po tem, kakšen odnos ima do tistih ki so najmanj 
srečni.”

Čebelarji namesto vrtičkarjev

“V petek smo Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj oddali prijavo na razpis za gradnjo čebelarskega središča, odgovor pričakujemo v dveh mesecih,” je včeraj za Žurnal24 povedala Alenka Langus, vodja radovljiškega občinskega referata za razvoj.

Gorenjsko čebelarsko razvojno izobraževalno središče bodo zgradili v neposredni bližini leške kmetijsko-gozdarske zadruge, na občinskem zemljišču, ki ga uporabljajo vrtičkarji. V 700 kvadratnih metrih velikem objektu bodo polnilnica medu, satnišnica, razstavni in informacijski prostor, delavnica ter predavalnica s 60 sedeži.

Gradnja čebelarskega središča – soglasje zanj so dale vse gorenjske občine – bo stala 1,2 milijona evrov, od tega naj bi pridobili za dober milijon evrov evropskih sredstev, preostalo pa bo zagotovila Občina Radovljica. “Do konca maja bo jasno, ali bomo dobili denar, medtem pa bomo objavili javni razpis za izvajalca,” je pojasnila Langusova.

Enoletna zamuda
Graditi naj bi začeli začetek junija, čebelarsko središče pa naj bi bilo končano jeseni prihodnje leto. “Zaradi dolgotrajnosti državnih postopkov in pridobivanja soglasij imamo enoletno zamudo, saj bi ga morali odpreti že septembra letos,” je poudaril radovljiški župan Janko S. Stušek.

Čebelarsko središče bo namenjeno izobraževanju čebelarjev, šolarjev in drugih, pomembna pridobitev pa bo tudi laboratorij, ki bo omogočal hitro odkrivanje bolezni čebel. “Upam, da bodo čim prej začeli graditi,” je dejal Anton Noč, eden od 683 gorenjskih čebelarjev. O zdravju čebel pa, da ni najboljše, saj so zaradi dolge zime v precej slabem stanju.

Kopališče pred obnovo

Prihodnji teden naj bi na letnem kopališču v Kranju začeli obnovo bazenov, najprej obeh otroških, potem tudi olimpijskega. Vzrok je puščanje vode. V otroških bazenih je na uro izgubijo štiri kubične metre.

Obnovo potrjuje direktor kranjskega zavoda za šport Brane Fartek. “V otroških bazenih so se pretrgali dovodi in odvodi vode,” ocenjuje. Poškodovali naj bi se konec avgusta, torej skoraj ob koncu poletne sezone. “Sama školjka je dobra,” je sicer vesel, hkrati pa tudi kritičen do kakovosti izvedenih del. “Cevi se po šestih letih ne bi smele pretrgati,” meni. Poskušali bodo uveljaviti garancijo.

Začetek priprav
Temeljite oglede škode naj bi začeli opravljati danes. Začetek poletne kopalne sezone ne bi smel biti ogrožen. Če bi se dela na otroških bazenih zavlekla, se bodo olimpijskega lotili jeseni.

Sicer pa so dnevi šteti tudi stari betonski ograji okrog športnega parka. “Dejstvo je, da jo je treba zamenjati,” pravi Fartek in priznava, da se boji, da na nekaterih delih, še posebno nad cesto, že grozi, da bo padla.

Upa, da bodo dela stekla že prihodnje leto. Predvideva, da bo investicija zaradi obsega izvedena v dveh fazah in opozarja, da bo imela zadnjo besedo mestna uprava. Fartek sicer predlaga, da bi bila nova ograja enaka tisti okrog bazena.

Pozor, mobilni radar

Predvidena pot mobilnega radarja, ki jo najavlja Policijska uprava Kranj:

- danes do 13.30 na območju Policijske postaje (PP) Kranjska Gora;

- jutri, v torek, med 7. in 15. uro na območju PP Kranj;

- v sredo, 31. marca, med 7. in 15. uro na območju PP Kranj,

- v četrtek, 1. aprila, med 15. in 23. uro na območju PP Jesenice,

- v petek, 2. aprila, med 7. in 15. uro na območju PP Bled,

- v soboto, 3. aprila, in v nedeljo, 4. aprila, na območju celotne regije.

Tretjina več na cesti

Tržič ne pesti samo občutna rast števila brezposelnih, temveč tudi visoka stopnja brezposelnosti nasploh. Ta je najvišja na Gorenjskem; je krepko nad regijskim povprečjem. Župan Borut Sajovic se neslavnega položaja zaveda, v svoj bran pa dodaja, da se je Tržič otepa že od osamosvojitve in da je bila brezposelnost v njegovem mandatu že precej nižja. Tako močno občutenje krize je posledica predvsem razmeroma slabe izobrazbe prebivalstva in strukture delovnih mest, meni.

Kaj pravijo gospodarstveniki
Sajovic vidi rešitev v dodatnem izobraževanju, podjetniški regeneraciji območij, kakršni sta Peko in Runa, ter vzpostavljanju podjetniške cone Loka. Gospodarstveniki, med njimi predsednica Pekove uprave Marta Gorjup Brejc, opozarjajo tudi na neizkoriščen potencial v vodnih virih in sončni energiji. Gorjup Brejčeva si v zvezi s poslovanjem svojega podjetja in dvigovanjem konkurenčnosti želi tudi, da bi se znižali stroški za stavbna zemljišča in odvoz komunalnih odpadkov, sicer pa sodelovanje z občino ocenjuje kot uspešno.

Škofja Loka ni kritična
V Škofji Loki je število ljudi brez dela še vedno pod regijskim povprečjem, na podatke o rasti brezposelnosti odgovarja tamkajšnji župan Igor Draksler. “Do zdaj smo imeli daleč najnižjo brezposelnost,” dodaja, sicer pa meni, da je občina s seminarji o samozaposlitvi, še bolj pa z novo industrijsko cono povlekla pravilne poteze. “Potrebujemo delovna mesta. Ključno je namreč, da si človek za preživetje zasluži z lastnim delom,” pravi, prepričan, da je to tudi eden od odgovorov na rast števila prosilcev pomoči. Drugi je po njegovem mnenju učinkovit občinski sklad pomoči. “Je hitrejši kot državni,” zatrjuje.

Kaj pravi Rdeči križ
Tako v Škofji Loki kot Tržiču je upravičencev krepko čez dvesto. Medtem ko je njihovo število v Tržiču naraslo za okrog sto, se je v Škofji Loki v zadnji polovici leta več kot podvojilo. Še vedno je veliko povpraševanja po prehrambnih paketih, vse več pa tudi po finančni pomoči za odplačevanje položnic.

Stečaj je rešitev

Jesenice. Po stečaju Gradisa Celje je Abanka začela izterjavo dolgov, kar po mnenju vira blizu Gradisa, ki ni želel biti imenovan, pomeni, da bo grajski park Hrenovca zelo hitro dokončan, saj je to v interesu banke, ki projekt financira in v tej fazi premoženje tudi rubi.

V Gradisu Celje so še pred pol leta zagotavljali, da kljub govoricam o finančnih težavah ovir za dokončanje grajskega parka Hrenovca ni in bodo dela končana do pomladi. Zdaj jih je ustavil stečaj. Lidija Žagar, predsednica uprave Gradisa Celje, je v petek pojasnila, da Aleasing, ki je financiral projekt na Jesenicah, ni želel podaljšati pogodbe, kar je konec lanskega leta povzročilo, da je Gradis Celje postal insolventen, lastniki pa se niso hoteli odzvati na dokapitalizacijo. Zato so tudi šli v prisilno poravnavo, ki pa je bila neuspešna.

Dovolj nedejavnosti
Po mnenju našega vira se bo gradbišče odvijalo v smeri čimprejšnjega dokončanja štirih stanovanjskih blokov in Mercatorjeve trgovine Tehnika. Hkrati se bo po njegovem mnenju začelo prodajati vmesno zemljišče, kjer pa je gradnja objekta pogojena z mostičkom prek železnice.

Dolgovi do podizvajalcev
“Stečaj v končni fazi pomeni rešitev tega problema,” se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger. “Težave Gradisa kažejo, da niso bili pripravljeni na projekt v takšnih gospodarskih razmerah. Po stečaju se bodo vsaj upniki lahko poplačali ali pa prevzeli lastništvo in čim prej pristopili k dokončanju del,” dodaja 
Mencinger.

Precejšnji pa naj bi bili tudi dolgovi Gradisa Celje do lokalnih podizvajalcev, samo enemu naj bi bili dolžni kar okoli 200 tisoč evrov.