Prva predelava sveč pri nas

Slovenci na leto “pridelamo“ okrog 4.500 ton odpadnih sveč. Doslej smo te odpadke večinoma izvažali, od danes naprej pa imamo prvo predelovalnico tovrstnih odpadkov. Na Gorenjskem, v opuščenem objektu nekdanjih Jeseniških mesnin, je družba Interseroh v sodelovanju s podjetjem Plastkom odprla takšen predelovalni obrat. Lahko bi ga že pred meseci, vendar se je zapletlo pri okoljskem ministrstvu.

Čakali na dovoljenje
“Ne na občini, ne na upravni enoti, niti pri sosedih nismo naleteli na nobene zadržke, povsod je pridobitev dovoljenj stekla izredno hitro, zapletlo se je le pri ministrstvu. Kakšni zadržki so bili, ne vem, najbrž zgolj kakšna birokratska stvar,“ pove Mojca Korbar s podjetja Plastkom.

Na dovoljenje so čakali od lanskega septembra do letošnjega maja. Investicijo, težko od 120 do 150 tisoč evrov, so s pomočjo bančnih kreditov v celoti pokrili sami, pričakujejo, da se jim bo povrnila v štirih, petih letih. Nesodelovanja s strani ministrstva ne razumejo tudi zato, ker so z novo linijo zagotovili nova delovna mesta. “Trenutno jih imamo na usposabljanju šest, zagotovo jih bomo zaposlili še enkrat toliko, če ne še več,“ pove Korbarjeva.

Na agenciji za okolje sicer pojasnjujejo, da je Plastkom sam spreminjal zahtevke, zato so morali vloge dopolnjevati. Ko bi marsikateri podjetnik že obupal, so na Jesenicah vendarle dočakali zeleno luč, linijo so uradno namenu predali danes.

V mleto plastiko in vosek
V Sloveniji v primerjavi z ostalimi narodi po približnih ocenah porabimo bistveno več sveč – samo okrog 1. novembra “pridelamo“ 1.500 ton odpadkov nagrobnih sveč. Njihova reciklaža je dokaj enostavna. “Sveče pripeljemo, stresemo na ločitvene trakove, kjer se ločuje steklene, keramične in elektronske sveče. Vse ostalo gre naprej v stroje. Dobimo mlet material plastike, posebej pa se izloči vosek,“ razloži Korbarjeva.

Mleta plastika bo za zdaj večinoma namenjena za izvoz, medtem ko bodo prečiščeni vosek uporabili za nove sveče.

Občina Jesenice grozi z odstopom

“Kranj solira in se po svoje dogovarja z Ljubljano, kar je v nasprotju z dogovori in operativnim programom za reševanje problema odpadkov na Gorenjskem. Če na četrtkovi seji konzorcija ne bo dosežen dogovor, obstajajo vse možnosti za izstop Občine Jesenice iz konzorcija, za kar imam vsa pooblastila občinskega sveta,” pojasnjuje jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

V zraku nova povezava
Če bo Cero razpadel, bodo Jesenice ustanovile novo povezavo z Radovljico in Škofjo Loko in tako poskrbele za rešitev problema odpadkov z ureditvijo sortirnice na Mali Mežakli, za katero so projekti in potrebni prostorski dokumenti že pripravljeni, sortirnica pa naj bi začela delovati 
še letos.

“Časa ni več”
“V štirih mesecih, ki so jih imeli za pripravo vloge, niso naredili ničesar. Časa ni več, saj lahko po novem letu na deponije odlagamo le določene skupine odpadkov, kar pomeni, da morajo biti razvrščeni. Mi operativni načrt spoštujemo,” dodaja Mencinger.

Kranj vrača žogo
Kranjski podžupan Stane Štraus na grožnje z izstopom odgovarja, da se vsaka občina o sodelovanju v Ceru odloča sama. Mestna občina Kranj bo po Štrausovih besedah storila vse potrebno, da omogoči nemoteno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, kranjska občina pa je sicer že večkrat jasno povedala, da se v smislu možnosti rešitve pogovarja z Mestno občino Ljubljana.

Ločevanje so nagradili

V industrijski coni Todraž so včeraj odprli zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Vrednost investicije presega pol milijona evrov.

Izkušeni ločevalci
Gorenja vas – Poljane je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki je pred dvema letoma uvedla ločeno zbiranje odpadkov na domu. “V zadnjih dveh letih smo na tem področju naredili kar veliko,” ocenjuje višja svetovalka za okolje in infrastrukturo pri občinski upravi Kristina Knific.

Knifičevo veseli presenetljivo dober odziv krajanov. Lani se je denimo na račun ločevanja količina ostanka odpadkov v primerjavi z letom 2007 znižala za skoraj polovico, nov zbirni center pa naj bi učinkovitost ločevanja še povečal.

Tudi elektronika in gume
V zbirnem centru naj bi na mesec zbrali vsaj deset ton ločenega odpadnega materiala. Ob običajnih frakcijah (papir, železo, steklo, plastika) bodo pobirali tudi odpadno električno in elektronsko opremo ter gume, prej so jih denimo le v sklopu rednega letnega odvoza kosovnih odpadkov.

Ne bo pa frakcije za nevarne odpadke – te bodo pobirali enkrat na leto s premično zbiralnico.

Malo divjih odlagališč
V Občini Gorenja vas – Poljane pretiranih težav z divjimi odlagališči sicer nimajo. V sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! so jih nekaj našli in očistili, se pa zagotovo nadejajo, da bo podobnih težav ob zbirnem centru v prihodnje še manj.

Smeti v Kranju cenejše tudi za tretjino

Mestna uprava bo še ta mesec na območju celotne občine začela uvajati ločeno zbiranje odpadkov. V treh mesecih naj bi se zato odlaganje pocenilo za evro, dolgoročneje pa bi lahko cena padla tudi za tretjino.

Kranjsko mestno upravo v pričakovanjih hrabrijo rezultati pilotnega projekta v Struževem. Po ocenah podžupana Staneta Štrausa poteka dobro. Ljudje sodelujejo, nečistih frakcij ni, ločevanje je pravilno. “Če bo stvar po Kranju potekala tako kot v Struževem, se za usodo ločevanja v Kranju ni bati,” pravi.

Končna cena na račun ločevanja bo v veliki meri odvisna od optimizacije. Štraus na primer ugotavlja, da smetnjaki za biološke odpadke v Struževem niso polni, kar pomeni, da bi si jih lahko delilo več ljudi. Največji izziv pa bo po mnenju mestne uprave uresničiti ločeno zbiranje v blokovskih naseljih.

Zabojniki v najem
Uvedba ločenega zbiranja bo občino sicer stala milijon evrov. Zabojnike bo mogoče vzeti v najem, za predvidoma pol evra na mesec.