Žirovnici dodana vrednost

Občinski svet je sprejel podrobni prostorski načrt za novo obrtno poslovno cono, ki bo med avtocesto Hrušica–Vrba in lokalno cesto Jesenice–Lesce. “Pridobili smo vsa soglasja, investitor (RP investicije op. p.) pa se je zavezal, da bo komunalno opremo zgradil na lastne stroške in jo po pridobitvi uporabnega dovoljenja brezplačno prenesel na občino, ki jih bo oprostila plačila komunalnega prispevka,” je povedal župan Leopold Pogačar in dodal: “Izjemno sem zadovoljen, ker so svetniki načrt soglasno potrdili. S tem so odprti vsi nadaljnji postopki, v Žirovnico pa bo prišla dodana vrednost s storitvami za občane in novimi delovnimi mesti.”

Gradnja komunale jeseni
Po informacijah predstavnice investitorja Evgenije Petak je zdaj potrjen prostorski načrt, ki ga je treba objaviti v uradnem listu. “Nato bo najprej treba izdelati program komunalne opreme, dokumentacijo za gradbeno dovoljenje že pripravljamo, vložili pa ga bomo predvidoma julija; gradnja komunalne infrastrukture se bo začela jeseni, saj se občini mudi zaradi zbirnega centra za odpadke,” je razložila. Tudi vlagatelji v trgovinski del cone se že zanimajo za nakup prostorov.

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

“Državo vodi birokracija”

“Od leta 2005 do danes nismo prišli nikamor. Ne vem več, kaj naj povem občanom. Zakonodaja se nenehno spreminja in zapleta.

Za sprejem občinskih prostorskih načrtov potrebujemo kar 37 soglasij, zakonsko predpisanih rokov pa se drži morda le 10 odstotkov soglasodajalcev. To državo vodi birokracija,” je na včerajšnjem soočenju županov zgornje Gorenjske s predstavniki vpletenih ministrstev dejal bohinjski župan Franc Kramar.

Maja Jeglič, predstavnica ministrstva za kulturo, je pojasnila, da povprečna zamuda traja kar 29 dni.

Birokracija in dovoljenja
Po besedah Valentine Gorišek, vodje oddelka za okolje in prostor Občine Jesenice, se ministrstva sama med seboj ne morejo dogovoriti. Dejala je, da so “zahtevali celo pregled kmetijskih projektov in mnenja kmetijske svetovalne službe za vsak projekt posebej”, česar po pojasnilih predstavnice ministrstva za kmetijstvo zakon sploh ne predvideva.

Podoben primer je predstavil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je dejal, da je morala Občina Radovljica pripraviti študije prometne ureditve pri prostorskem načrtu za staro jedro Krope, čeprav je cesta državna.

Težave z obvoznico Vrba in usklajevanji pa je predstavil žirovniški župan Leopold Pogačar: “Ko ministrico za kulturo prosiš, naj ti pomaga pri umestitvi obvoznice v okolje, ti odvrne, da ni ministrica za promet.

Ne ve, da je ravno soglasje njenega ministrstva pogoj za umestitev obvoznice. Med štirimi predlogi so na ministrstvu potrdili ravno tistega, za izvedbo katerega ni bilo pogojev.”

Z ministrstvom za okolje so pripravili peti predlog, za katerega pa Pogačar pravi, da bo sicer uvrščen v ureditveni načrt, a najverjetneje nikoli ne bo izveden.

Trajni posegi v prostor

Damjan Urankar z direktorata za okolje in prostor je kot glavno izpostavil številne spremembe zakonodaje. “Ni res, da smo blokatorji občin. Naša naloga je, da zagovarjamo javni interes v prostorskem načrtovanju.

Res je, da so postopki izjemno dolgi; v preteklosti jih je bilo manj, saj je bilo manj tudi občin. Gre za posege v prostor, ki pustijo trajne, včasih celo nepopravljive sledi, zato je o njih težko odločati čez noč ali včasih celo v enem mesecu.”

Za regijske načrte
Predstavniki ministrstev so se strinjali, da so za zamude krive spremembe zakonodaje, in po njihovem mnenju so nujno potrebna številna usklajevanja. Menijo pa, da se stanje izboljšuje in da bi regijski prostorski načrti stanje olajšali.

Na naše vprašanje, koliko zaposlenih na ministrstvih se ukvarja s prostorsko ureditvijo, so se odgovori navzočih predstavnikov ministrstev gibali med tri in sedem, kar pa je glede na dejstvo, da je v Sloveniji kar 210 občin, za reševanje vseh zahtevkov občutno premalo.