Spomeniki v novih oblačilih

Obnova. Skoraj tri leta po uničujočih poplavah kulturni spomeniki v Kropi končno dobivajo lepšo podobo.

Trenutno končujejo obnovo pete hiše in restavrirajo eno od znamenj, skupaj pa morajo obnoviti 18 kulturnih spomenikov, med njimi 15 stanovanjskih hiš, vigenjc Vice, Slovensko peč in spomenik NOB, ter dve znamenji.

Obnova bi morala biti končana do konca junija, vendar so dela zahtevnejša, kot so pričakovali, poleg tega morajo nekatere materiale pridobiti iz tujine. Stala bo 242 tisoč evrov, denar je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, za nadzor skrbi Restavratorski center RS, obnovo pa spremljajo tudi strokovnjaki s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije.

ZVKD prisluhnil Kroparjem
“Na obnovo smo Kroparji dolgo čakali, zato smo zadovoljni, da končno postaja lepša. Čeprav poteka počasneje, kot je bilo predvideno, verjamemo, da bodo dela kmalu končana. Na hišah obnavljajo fasade ter ponekod okna in vrata, zadovoljni pa smo tudi, da za strokovno obnovo skrbi konservatorka Saša Roškar ter da je stekel dialog z domačini in lastniki spomenikov,” je za Žurnal24 povedala Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa in lastnica ene od že obnovljenih stanovanjskih hiš.

Kroparji si želijo, da bi se našel denar tudi za gradnjo kamnitega Koruznega mostu, ki bi nadomestil začasnega lesenega. “Kako poplavno varna je Kropa in kako kakovostni so jezovi za umirjanje Kroparice, pa se bo šele pokazalo,” je dodala Kavčičeva.

Prostora je za vse

Otroci. Za otroke iz radovljiške občine, ki bodo s 1. septembrom dopolnili 11 mesecev in so jih starši vpisali v vrtec, je v sedmih radovljiških vrtcih dovolj prostora.

Na novo je vpisanih 254 otrok, v novem šolskem letu pa bo 40 oddelkov v vrtcih v Radovljici, Lescah, Kropi, Kamni Gorici, Begunjah ter na Brezjah in Posavcu obiskovalo 740 otrok. „Z reorganizacijo oddelkov znotraj zavoda in spremembo poldnevnih programov v celodnevne ter šestimi novimi oddelki bomo lahko sprejeli vse otroke, ki živijo v tej občini, od 43 otrok iz drugih občin pa smo jih sprejeli 22,“ je včeraj povedala Irena Kotnik, ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica. Cene ne bodo višje, tako bodo starši za prvo starostno obdobje odšteli dobrih 476 evrov, za drugo starostno obdobje pa dobrih 359 evrov.

Vsako leto več sredstev
Radovljiški župan Janko S. Stušek je pojasnil, da je občina lani iz občinskega proračuna za pokrivanje razlike v ceni namenila dobra dva milijona evrov, letos pa skoraj 2,4 milijona evrov.

“V Radovljici deluje še waldorfski vrtec in tudi za te otroke občina doplačuje. Zaradi višjih cen oskrbe in standardov – trije kvadratni metri površin na otroka – moramo iz leta v leto zagotoviti več sredstev,” je dejal župan.

Dograditev vrtcev
Občina bo v prihodnosti dogradila vrtca v Lescah in Radovljici, kjer bodo uredili devet novih igralnic, do leta 2020 pa bodo poskrbeli še za energetsko sanacijo radovljiškega, leškega, kroparskega in kamnogoriškega vrtca ter za vgradnjo dvigala v vrtcu na Brezjah.

Odpirajo se sredi junija

Letno kopališče v Tržiču prvo odpira svoja vrata; če bo vreme lepo, se bo mogoče v bazenih osvežiti že prihodnji konec tedna. 
Kopališče v Radovljici bo začelo obratovati 14. junija, dan pozneje pa tudi kopališči v Kranju in Kropi. Na kranjskem letnem kopališču bo 19. junija dan odprtih vrat, ko bo kopanje brezplačno.

Obnovili bi bazen
Na kopališčih trenutno potekajo nujna vzdrževalna dela, v Tržiču pa si želijo obsežnejše obnove bazena. “Letos večje adaptacije ne bo, mogoče drugo leto. Če bomo dobili finančno pomoč od občine ali iz drugih virov, bomo bazen obnovili, za začetek pa bomo opravljali le manjša dela,” je pojasnil Andrej Kavar, predsednik Splošnega športnega društva Tržič, ki je lastnik kopališča.

Cene v predprodaji
Cene vstopnic v predprodaji so podražili le v Kranju, kjer sezonska karta za odrasle stane 60 evrov, za otroke 35 evrov, družinska karta pa sto evrov. V Radovljici stane sezonska karta za prvega člana v družini 55 evrov, za vsakega naslednjega 33 evrov, prenosna karta pa stane 66 evrov. Najcenejše vstopnice so v Kropi, saj za odrasle stanejo 36, za otroke pa 18 evrov.

Seznam daljši za šest objektov

Kropa. Predstavniki kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so Kroparjem predstavili načrt obnove objektov kulturne dediščine, ki so bili poškodovani v poplavah pred skoraj tremi leti.

Kroparji so večkrat javno opozorili na po njihovem mnenju prepočasno obnovo, razjezil pa jih je tudi začetek del, saj o njem niso bili obveščeni, o čemer smo v Žurnalu24 pred časom že pisali. Miloš Ekar, vodja omenjene enote zavoda, je dejal, da zavod ni pozabil na Kropo, gre pa za strokovno zahteven projekt. Poudaril je, da si brez sodelovanja z lastniki in uporabniki na dolgi rok ne morejo obetati uspehov.

Na 18 objektih bodo obnovili fasade, okna in vrata, šest objektov pa so na seznam uvrstili naknadno. Zanje morajo opraviti še sondiranje, okoljsko ministrstvo pa bo odločilo, ali jih bodo uvrstili na seznam objektov kulturne dediščine, ki bodo obnovljeni z denarjem, namenjenim sanaciji po poplavah. Kroparska cerkev in trije objekti pa so v tako slabem stanju, da bo najprej potrebna gradbena sanacija, šele potem se bodo lahko lotili obnove fasad in stavbnega pohištva.

Za strokovno obravnavo obnove kulturnih spomenikov v Kropi pa bo po novem skrbela konservatorka Saša Roškar.

Tic rešuje informacijsko sušo

V Kropi bo prvega maja začel delovati turističnoinformacijski center (Tic), ki ga urejajo v Klinarjevi hiši, Kropa 10.

Njegovo ureditev je omogočila Občina Radovljica, ki je za nakup opreme pridobila tudi evropska sredstva. Tic bo odprt vsak dan od 10. do 18. ure, v njem ne bo redno zaposlenih, pač pa ga bodo vodili člani Turističnega društva (TD) Kropa. “Tic je za nas neprecenljiva pridobitev, saj bodo gostje na enem mestu dobili želene podatke o zanimivostih kraja in nastanitvah, vodnike in spominke,” je povedala Metka Kavčič, predsednica TD Kropa, ki si želi, da bi ga do poletne turistične sezone napolnili z zanimivimi izdelki domačinov.

Kropo na leto obišče okoli 12 tisoč turistov, med katerimi prevladujejo Američani, Izraelci, Nemci in Avstrijci. “Pogrešamo pa slovenske goste. Ta čas lahko turisti prenočijo le v dveh apartmajih, zato si želimo, da bi povečali nastanitvene zmogljivosti. Upam, da bo Tic pripomogel tudi k temu, da gostje ne bodo ostali le eno uro, pač pa en ali več dni,“ je poudarila Kavčičeva.

Postavili, domačinov nič vprašali

“To ni noben odnos okoljskega ministrstva in izvajalca del! Seveda smo zadovoljni, da se je obnova začela, vendar način ni pravi,” je v petek za Žurnal24 ogorčena dejala Metka Kavčič, lastnica ene od hiš, ki so predvidene za obnovo.

Delavci so s postavitvijo gradbenih odrov okrog hiš razjezili Kroparje, ki o začetku del, kot pravijo, sploh niso bili obveščeni. Prav tako zanj ni vedel predsednik krajevne skupnosti Ciril Kozjek.

“O začetku del me ni nihče obvestil. Veseli smo, da so začeli, način, kako država to počne, pa je nesprejemljiv!” je poudaril. S kritiko ni varčeval niti Kropar Janez Petrač.

“Hvala bogu, da se te hiše obnovijo, vendar je treba ljudem povedati, kako se bo to počelo in koliko časa bo trajala obnova. Lastnikov hiš ni nihče obvestil. Nič! In zdaj, ko so se dela začela, je verjetno težko še kaj narediti,” je dejal.

Zatajila komunikacija
Kavčičeva je opozorila na dejstvo, da je zatajila komunikacija. “To ni prvič in v Kropi smo že vajeni ignorance različnih institucij. Med ministrstvom in lastniki ni komunikacije!” je pojasnila.

Z začetkom obnove niso bili seznanjeni niti na Občini Radovljica, kar je potrdil Rado Pintar, vodja občinskega oddelka za infrastrukturo, ki pa dogajanja v Kropi ni želel komentirati. “Tega ne komentiram, ker to ni naš projekt, pač pa državni, res pa je, da nismo vedeli, da se bo začel.”

Lastniki obveščeni lani
Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da se je začelo sondiranje, ki ga bo izvedel pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zaradi česar so začeli nameščati odre.

Na vprašanje, zakaj niso obvestili lastnikov, pa so v svojem sporočilu zapisali: “Vsak lastnik, čigar objekt je predviden za obnovo, je bil lansko jesen ob uvedbi v delo obveščen o obsegu in vsebini del na njegovem objektu in je dal soglasje za izvedbo del.”

Kroparji so izviseli

“To je za Kroparje šok! Spet smo padli skozi,” je Ciril Kozjek, predsednik Krajevne skupnosti Kropa, včeraj za Žurnal24 ogorčen komentiral dejstvo, da za projekt gradnje kanalizacije in vodovoda v Kropi ni denarja.

Ostali brez denarja
Projekt, ki ga je pripravila Občina Radovljica, je le eden od gorenjskih projektov Gorki, ki so ostali brez denarja, saj sta okoljsko ministrstvo in služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj po treh letih spremenila interpretacijo meril za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Azbestne vodovodne cevi

Po novem do tega denarja ni več upravičen celotni projekt za Kropo, čeprav bi bila povezava kanalizacijskih omrežij naselij Kropa, Kamna Gorica in Dobrava ter izgradnja skupne čistilne naprave tehnično in finančno najbolj smiselna rešitev. V Kropi bi zgradili kanalizacijski sistem in vodovod, saj je zdajšnji dotrajan in večinoma iz azbestnih cevi, ter čistilno napravo za omenjena naselja.

Občina sama ne more
Kot je pojasnila Tanja Pogačnik, vodja radovljiškega občinskega oddelka za gospodarstvo, bi omenjeni projekt stal 4,5 milijona evrov, od tega naj bi pridobili tri milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih zaradi novih meril ne bodo dobili.

“Brez tega denarja je izvedba celotnega projekta zelo vprašljiva in se bo zamaknil kar za nekaj let, kajti občina sama projekta v kratkem ne more izpeljati. Za izgradnjo primarne kanalizacije v Kropi smo že pridobili gradbeno dovoljenje in do zdaj za ta projekt namenili 434 tisoč evrov,” je pojasnila Pogačnikova in dodala, da bodo predvidoma še danes poslali vnovičen poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju za sestanek.

Občine ob 64 milijonov
Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je dejal, da gorenjski župani premišljujejo celo o tožbi okoljskega ministrstva, saj so zaradi spremenjenih meril gorenjske občine kar ob 64 milijonov evrov. “S tem je Gorenjska ena od najbolj prizadetih regij v Sloveniji,” je še poudaril župan.

Nesnaga v Kroparico
Ker v Kropi kanalizacije in čistilne naprave ni, se stekajo komunalne odplake kar v reko Kroparico.

“Obljubljeno nam je bilo, da bo vsa komunalna infrastruktura zgrajena do leta 2013, zdaj pa je spet vse negotovo in kdo ve, kdaj – če sploh – jo bomo dobili,” je povedal Kozjek, ki bo krajane s tem seznanil na zboru krajanov, predvidoma po velikonočnih praznikih.

“Državo vodi birokracija”

“Od leta 2005 do danes nismo prišli nikamor. Ne vem več, kaj naj povem občanom. Zakonodaja se nenehno spreminja in zapleta.

Za sprejem občinskih prostorskih načrtov potrebujemo kar 37 soglasij, zakonsko predpisanih rokov pa se drži morda le 10 odstotkov soglasodajalcev. To državo vodi birokracija,” je na včerajšnjem soočenju županov zgornje Gorenjske s predstavniki vpletenih ministrstev dejal bohinjski župan Franc Kramar.

Maja Jeglič, predstavnica ministrstva za kulturo, je pojasnila, da povprečna zamuda traja kar 29 dni.

Birokracija in dovoljenja
Po besedah Valentine Gorišek, vodje oddelka za okolje in prostor Občine Jesenice, se ministrstva sama med seboj ne morejo dogovoriti. Dejala je, da so “zahtevali celo pregled kmetijskih projektov in mnenja kmetijske svetovalne službe za vsak projekt posebej”, česar po pojasnilih predstavnice ministrstva za kmetijstvo zakon sploh ne predvideva.

Podoben primer je predstavil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je dejal, da je morala Občina Radovljica pripraviti študije prometne ureditve pri prostorskem načrtu za staro jedro Krope, čeprav je cesta državna.

Težave z obvoznico Vrba in usklajevanji pa je predstavil žirovniški župan Leopold Pogačar: “Ko ministrico za kulturo prosiš, naj ti pomaga pri umestitvi obvoznice v okolje, ti odvrne, da ni ministrica za promet.

Ne ve, da je ravno soglasje njenega ministrstva pogoj za umestitev obvoznice. Med štirimi predlogi so na ministrstvu potrdili ravno tistega, za izvedbo katerega ni bilo pogojev.”

Z ministrstvom za okolje so pripravili peti predlog, za katerega pa Pogačar pravi, da bo sicer uvrščen v ureditveni načrt, a najverjetneje nikoli ne bo izveden.

Trajni posegi v prostor

Damjan Urankar z direktorata za okolje in prostor je kot glavno izpostavil številne spremembe zakonodaje. “Ni res, da smo blokatorji občin. Naša naloga je, da zagovarjamo javni interes v prostorskem načrtovanju.

Res je, da so postopki izjemno dolgi; v preteklosti jih je bilo manj, saj je bilo manj tudi občin. Gre za posege v prostor, ki pustijo trajne, včasih celo nepopravljive sledi, zato je o njih težko odločati čez noč ali včasih celo v enem mesecu.”

Za regijske načrte
Predstavniki ministrstev so se strinjali, da so za zamude krive spremembe zakonodaje, in po njihovem mnenju so nujno potrebna številna usklajevanja. Menijo pa, da se stanje izboljšuje in da bi regijski prostorski načrti stanje olajšali.

Na naše vprašanje, koliko zaposlenih na ministrstvih se ukvarja s prostorsko ureditvijo, so se odgovori navzočih predstavnikov ministrstev gibali med tri in sedem, kar pa je glede na dejstvo, da je v Sloveniji kar 210 občin, za reševanje vseh zahtevkov občutno premalo.

Kot v filmski akciji bežali vsepovprek

Včeraj zgodaj zjutraj so varnostniki policiste obvestili o tatvini iz prostorov podjetja Iskra Mehanizmi v Lipnici pri Kropi, kjer so trije osumljenci preplezali žično ograjo, da bi kradli barvne kovine.

Prva policista sta jih opazila, ko so preskočili varovalno ograjo podjetja in bežali proti Brezovici. Beg sta jim poskušala preprečiti; eden jim je sledil peš, drugi pa jih je z vozilom nameraval prestreči v naselju. Prvi jih je večkrat pozval, naj se ustavijo, česar niso upoštevali, temveč so se med zasledovanjem vsi trije obrnili in se napotili proti njemu.

Ker njegovih večkratnih ukazov niso upoštevali, je izvlekel službeno pištolo, jih pozval k upoštevanju ukazov in opozoril na uporabo strelnega orožja. Tudi tokrat se niso primerno odzvali, zato je policist opozorilno ustrelil v zrak.

Vsak v svojo smer
Osumljenci so se po strelu obrnili in znova začeli bežati vsak v svojo smer. Z nadaljnjim sledenjem, v katerega je bil vključen tudi vodnik policijskega psa, so dva osumljenca prijeli, enemu pa je uspelo pobegniti.

Komisija nad strel
Petindvajset- in 26-letnega osumljenca, oba iz Medvod, so policisti pridržali, zbiranje obvestil o tretjem pa nadaljujejo. Zaradi utemeljenega suma poskusa storitve kaznivega dejanja bodo na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo. Po dozdajšnjih ugotovitvah nepravilnosti pri uporabi opozorilnega strela ni bilo, okoliščine pa bo preverila komisija.

Praznik pomladi

Zvečer so na predvečer gregorjevega, praznika pomladi, po potokih in bajerjih v Kamni Gorici, Kropi, Tržiču in Železnikih zaplule tradicionalne barčice oziroma gregorčki.

Kot so povedali organizatorji v Kropi, gre za posebnost teh krajev oziroma starodavno tradicijo preganjanja zime obrtniških krajev.

Po podatkih organizatorjev je lani v Kropi sodelovalo 120 barčic, letos pa je bilo prijavljenih 87, vendar se nekateri niso prijavili oziroma so prijavo zamudili, tako da je po kroparskem bajerju zaplulo okoli sto barčic.