Kranj le vmesna postaja

Obisk. Zavod za turizem poleti pričakuje povečanje števila turistov v Kranju. Direktorica Natalija Polenec se opira tako na lanske ugodne kazalnike kot na letošnji obisk. “Definitivno je boljši,” pravi.

Polenčeva računa, da bodo ljudi v Kranj ob prepoznavnih mestnih kulisah spet pritegnile prireditve, kot sta Kranfest in Jazz kamp. Veliko si obeta tudi od novega prizorišča Lunin vrt, ki bo po njenih besedah skrbel za stalnost koncertnega dogajanja. Razkriva tudi, da Zavod za turizem Kranj letos načrtno cilja tudi na goste v sosednjih turističnih središčih, sicer pa meni, da bi morali temeljito spremeniti vlogo gorenjske prestolnice. “Kranj je za obiskovalce večinoma le vmesna točka na poti. Ponudbo in trženje bi bilo treba prilagoditi cilju, da bi postal končna destinacija,” razkriva vizijo.

Najslabše zabava in promet
Anketa je pokazala, da so turisti v Kranju najslabše ocenili možnost zabave in prometno ureditev. Razvidno je tudi, da bi morali okrepiti sodelovanje s turističnimi agencijami, ki bi lahko obisk Kranja uvrstile med svoje destinacije. Sicer pa se Polenčeva nadeja čimprejšnje celostne ureditve mestnega jedra in kanjona Kokre, pogreša še kakšen manjši mestni hotel, več kolesarskih poti na podeželje ter sodoben kamp in prostor za avtodome. “To je zanimiva tržna niša, zlasti za Kranj, ki je lahko dostopen z avtoceste,” sklene.

Ne z avtom, s kolesom!

Kolesarjenje. “Prepričan sem, da je dobra mreža kolesarskih poti eden od boljših dejavnikov za poletni turizem,” je včeraj za Žurnal24 dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Občina je zanje dobro poskrbela, saj je urejena dobrih 20 kilometrov dolga kolesarska pot speljana skoraj skozi celotno občino. Manjkata le še povezava med Mojstrano in Jesenicami – zanjo naj bi letos pridobili gradbeno dovoljenje, zgradili pa prihodnje leto – in kolesarski most v Gozdu – Martuljku.

S kolesom čez mejo
Potem bo mogoče kolesariti po urejeni poti od Jesenic skozi kranjskogorsko občino do Trbiža in naprej v Italijo ali Avstrijo. “Letos bomo asfaltirali še dva kilometra poti od Rateč do državne meje, ta čas pa je po kolesarskih poteh že mogoče kolesarjenje od Kranjske Gore do Beljaka,” je pojasnil župan.

Kolesarjenje cveti
Občina na leto za kolesarsko pot nameni okoli sto tisoč evrov, gradi pa jo skupaj z Direkcijo RS za ceste. Priložnosti, ki jih prinaša pot, se vse bolj zavedajo tudi domačini, zato ob njej že odpirajo počivališča – pri Mojstrani so ga odprli pred prvomajskimi prazniki – in okrepčevalnice, v Kranjski Gori pa so urejeni izposoja koles in servisi ter kolesarski hotel Vijolica. “S kolesarsko potjo prihaja k nam veliko dnevnih obiskovalcev – ob koncih tedna je na dan tudi tisoč kolesarjev –, ljudi, ki kolesarijo po Evropi, ter adrenalina željnih kolesarjev, ki obiščejo kolesarski park po pobočjih Vitranca. Kolesarjenje je poleg pohodništva spomladi številka ena,” je poudarila Mirjam Žerjav, direktorica LTO Kranjska Gora.

Podvoz je preozek za kolesarje

Čimprejšnjo gradnjo kolesarske steze Kranj–Šenčur predlaga obiskovalka kranjskega občinskega spletnega servisa KrPovej. Občini sta načelno za, za hitro izvedbo pa vidita preveč ovir.

S kolesom v službo
Predlog o kolesarski stezi sicer ni novost, jo pa po mnenju bralke narekujeta vse bolj obremenjena cesta in rešitev več problemov hkrati.

“Z razvojem cone v Šenčurju se odpira mnogo delovnih mest, v jutranji in popoldanski konici pa lahko vidimo, da je ogromna kolona vozil prav v tej smeri,” piše pobudnica.

S kolesarsko stezo bi po njenem mnenju razbremenili promet, spodbujali ekološko ozaveščenost z uporabo koles, ponujali varno pot na delo in pridobili privlačno panoramsko rekreativno pot.

Tako šenčurski župan Miro Kozelj kot kranjski podžupan Igor Velov se z njo strinjata, opozarjata pa na vrsto ovir. “Kolesarska steza Kranj–Šenčur bi bila zelo koristna in zagotovo uporabljana,” pravi Kozelj, vendar v isti sapi opozarja na več ovir, še posebno na preozek podvoz pod avtocesto. Dvomi, da bi država pod njim dovolila speljati stezo, zato po njegovem ne gre drugače, kot da počakajo na razširitev.

Širitev predvidena
“Prej ali slej bo cesta od Mercatorja do Šenčurja štiripasovnica,” opozarja Kozelj. “Ko se bo podvoz povečeval, bomo vsekakor navijali, da ga bo država zastavila dovolj široko,” napoveduje, spomni pa tudi na državni načrt, ki predvideva kolesarsko pot od Kranja do Mengša. Glede dinamike izvedbe načrtov je Kozelj bolj zadržan. “Kdaj bo država imela denar, je druga stvar,” pravi.

Kranj ponuja ovinke
Tudi s kranjske strani gradnja kolesarske steze proti Šenčurju za zdaj ni predvidena. “Ideja je v redu, samo dvomim, da bi lahko v kratkem času kaj rešili,” je iskren Velov. Mestna uprava je sicer spomnila, da je s kolesom do Šenčurja možno priti tudi po lokalnih cestah.