Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Festival cvetja mika Škote

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo v soboto ob 20. uri odprli četrti Mednarodni festival alpskega cvetja, ki bo tudi osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti.

Turizem Bohinj bo festival pripravil v sodelovanju z Zavodom Triglavski narodni park (TNP) in okoljskim ministrstvom. V Bohinju in okolici se bo zvrstilo več kot 40 dogodkov: predavanj, delavnic, vodenih botaničnih in drugih izletov ter razstav. Letošnja novost z naslovom U konc’ sveta so pravljice doma je namenjena otrokom, ki bodo 29. in 30. maja od 10. do 14. ure spoznavali bohinjske pravljice. Drugega junija se bodo v Bohinju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem srečali župani alpskih občin, festival pa se bo s slovesnostjo končal 5. junija ob 18. uri v infosredišču Triglavska roža na Bledu.

Sodelovanje s Škotsko
Festivala se bo udeležila tudi škotska delegacija, kajti na Škotskem si zelo prizadevajo, da bi pripravili podobnega. “S predstavniki turizma severnega škotskega višavja bomo podpisali dogovor o sodelovanju, od katerega si obetamo dobre možnosti za predstavitev bohinjskega turizma,” je v torek povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V festivalsko dogajanje se ob letu biotske raznovrstnosti in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji dejavneje vključuje Zavod TNP. “Festival je tudi dobra priložnost za sodelovanje zavoda z lokalnim prebivalstvom,” je poudaril Martin Šolar, direktor TNP.

Preveč pločevine ob jezeru

Obiskovalci Bohinja, ki bodo svoje avtomobile parkirali na nedovoljenih mestih, bodo poleti morali globlje seči v žep, saj jih bo to stalo 80 evrov.

Delavci Cestnega podjetja Kranj na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče za 80 vozil. Končano bo do začetka junija, na njem pa tudi območje modre cone, v kateri bo mogoče polurno brezplačno parkiranje. (Foto: Renata Škerjanc)

Občina Bohinj je zvišala kazni za nepravilno parkiranje in za neplačilo parkiranja na urejenih parkiriščih. “Tako želimo zmanjšati pritisk vozil na jezersko obalo, kjer je vse več nedovoljenega parkiranja, kajti obiskovalci se ne zavedajo, da gre za občutljivo naravno okolje,” je za Žurnal pojasnil bohinjski župan Franc Kramar.

Pred Kristalom zastonj
V bližini Bohinjskega jezera je urejenih deset parkirišč, na travniku pred hotelom Kristal pa bo tudi letošnje poletje mogoče parkirati brezplačno. Ta čas na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče s parkomatom za 80 vozil, na njem pa bodo uredili tudi modro cono, v kateri bodo uporabniki pošte, trgovine in turističnega društva lahko pol ure parkirali brezplačno. Gradnja parkirišča bo stala okoli 70 tisoč evrov, denar pa je zagotovila občina.

Za parkirno hišo ni denarja

Ena ura parkiranja na parkiriščih ob jezeru stane en evro in je, kot je zatrdil župan, letos ne bodo podražili. Domačini lahko kupijo nalepko za celoletno parkiranje, ki stane deset evrov, za lastnike počitniških hišic 40 evrov. Brezplačno parkiranje pa omogoča kartica Gost Bohinja, ki za posameznika stane deset evrov, lastniki električnih avtomobilov pa jo lahko kupijo po polovični ceni.

“Kupi jo lahko vsak, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju, z njo pa si zagotovi tudi za deset odstotkov cenejše avtobusne prevoze prevoznika Alpetour,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

V Bohinju za mirujoči promet skrbita le dva redarja, po besedah enega od njiju, Vinka Čudna, pa bi poleti nujno potrebovali vsaj še enega. S projektom umirjanja prometa si v Bohinju prizadevajo za manj prometa ob jezeru ter uporabo javnega prevoza in kolesa.

“Rešitev bi bila parkirna hiša na Ribčevem Lazu ali pri spodnji postaji nihalke, vendar občina ta čas nima denarja, poleg tega čakamo na novi zakon o TNP, ki bo opredelil območja zanjo,” je dejal župan.

Parkiranje
Bohinjska redarja na leto izrečeta od tri tisoč do pet tisoč denarnih kazni za nepravilno parkiranje. Največ kršitev je med poletno sezono, ko je ob Bohinjskem jezeru tudi več kot dva tisoč avtomobilov na dan. Za nepravilno parkiranje morajo vozniki po novem odšteti 80 evrov, za neplačilo parkirnine na urejenem parkirišču pa 60. Uporaba ceste do planine Vogar stane deset evrov, zbrani denar pa gre za njeno asfaltiranje.

Prah izpraznil postelje

“Naravna katastrofa je najbolj prizadela prav Bled, saj imamo veliko letalskih gostov. Udarec narave smo močno občutili, katastrofa pa bi bila, če bi se to ponavljalo,” je o posledicah zaprtja zračnega prostora zaradi vulkanskega prahu pred dnevi dejala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled.

Letalskih gostov, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike (ZDA), Rusije, Velike Britanije (VB), Izraela, Francije, Japonske in Irske, je na Bledu okoli 40 odstotkov, zato je blejsko turistično gospodarstvo udarec, ko so na večini evropskih letališč letala ostala na tleh, zelo občutilo. “Kazalo je, da bo april dober, vendar so nam dobre rezultate odnesle omenjene težave. Turizem je nadvse občutljiva dejavnost, v kateri je negativni učinek naravnih katastrof takojšen; tistega, kar izgubiš, nikoli ne nadoknadiš,” je poudarila Štravs Podlogarjeva.

V Sava hotelih Bled (SHB) so imeli okrog 1.200 nočitev manj, kar po besedah Fedje Pobegajla, direktorja SHB, pomeni izgubo 200 tisoč evrov. Z organizatorji kongresov, zaradi odpovedanih so izgubili tisoč nočitev, se dogovarjajo, da bi jih izvedli maja ali junija, kljub temu pa bodo v SHB škodo izjemno težko pokrili.

Zaprosili bodo za subvencije
“Predvsem je bil velik izpad gostov iz VB, ZDA in Japonske, ki pa se ne bo poznal le pri nočitvah, pač pa tudi pri zunajhotelski porabi, zato bo škoda še veliko večja. Po prvomajskih praznikih bomo zbrali točne podatke in ministrstvo za gospodarstvo zaprosili za subvencijo,” je pojasnila direktorica Turizma Bled.

V Bohinju je več domačih

Manj škode je zaprtje zračnega prostora povzročilo bohinjskemu turizmu, kajti kot je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, pri njih ni veliko letalskih gostov. “Prevladujejo slovenski, hrvaški, madžarski in nemški gostje, ki pa niso vezani na letala.” Hit Alpinea, največji kranjskogorski ponudnik hotelskih ležišč, je zaradi omenjenih težav izgubil sto britanskih gostov. “Škode bo za okoli 50 tisoč evrov. Pozna se, da imamo kar 70 odstotkov slovenskih gostov,” je povedal Miran Čurin, direktor Hita Alpinee. Sreča v nesreči je bila, da je april za Kranjsko Goro čas nizke sezone – če bi se to zgodilo julija in avgusta, bi bila po besedah Mirjam Žerjav, direktorice LTO Kranjska Gora, to kriza za kranjskogorski turizem.

Bohinju monaški denar

Bohinjska Bistrica. “S festivalom želimo v Bohinj privabiti več gostov in podaljšati poletno sezono,” je o festivalu cvetja dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Četrti bohinjski festival cvetja bo od 22. maja do 5. junija, ko se bo zvrstilo več kot 50 dogodkov – razstave, koncerti, predavanja, botanični izleti, opazovanje ptic, 2. junija se bodo v Bohinju srečali župani alpskih občin in govorili o prometni ureditvi, slovesnost ob odprtju festivala pa bo tudi osrednja prireditev ob letošnjem letu biotske raznovrstnosti. “Zanimanje za festival narašča, z njim pa želimo privabiti tudi goste iz tujine. Z britanskega in nemškega trga smo že dobili prve rezervacije, in prav to je naš namen – da udeleženci festivala ostanejo v Bohinju več dni in da bi se festival poznal tudi na nočitvah,” je pojasnil Langus.

Bohinj skozi zgodbe
S kakovostnim programom je festival dobil mednarodno podporo – Turizem Bohinj je za projekte varstva narave od Kneževine Monako prejel 19 tisoč evrov, ki jih bodo porabili za projekt Naravni Bohinj, v katerega želijo vključiti prebivalce Bohinja, in za usposabljanje lokalnih vodnikov. “Po krajevnih skupnostih organiziramo srečanja in zbiramo zgodbe iz narave in življenja domačinov, ki jih bodo pri predstavitvi naše turistične ponudbe uporabili tudi lokalni vodniki,” je dodal. V Bohinju si, kot je poudaril Langus, ne želijo množičnega turizma, pač pa kakovostni turizem, s poudarkom na ohranjanju neokrnjene narave in spodbujanju ekološke zavesti med obiskovalci.

Na “črpalko” v hotel

“Goste želimo spodbuditi k uporabi javnega prevoza in okolju prijaznih vozil ter z različnimi ugodnostmi nagraditi stacionarne goste,” je o kartici Gost Bohinja in sodelovanju z javnimi prevozniki dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Kartica po polovični ceni

Občina Bohinj bo skupaj z okoljskim ministrstvom in Slovenskimi železnicami pripravila projekt prijazne ponudbe avtovlaka za uporabnike na progi Bohinjska Bistrica–Most na Soči, na kateri v zadnjih letih opažejo petodstotno letno rast prepeljanih potnikov.

Posebne ugodnosti pa bodo letos deležni lastniki električnih avtomobilov, ki lahko kartico kupijo po polovični ceni, svoje avtomobile pa brezplačno napolnijo v Bohinj Park Hotelu, ki je na nedavnih Dnevih energetikov v Portorožu prejel nagrado za energetsko učinkovito podjetje.

“Z okolju prijaznejšimi vozili in javnim prevozom želimo ohranjati zeleno oazo, ki je eden od sloganov bohinjskega turizma, s kartico pa v Bohinj privabiti več stacionarnih gostov,” je dodal Langus.

Za omenjeno kartico se odloča vse več gostov, kupi pa jo lahko vsakdo, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju. Lani so jih prodali 2.500, po besedah Langusa pa tudi letošnji prodaji dobro kaže.

“Ne omogoča le brezplačnega parkiranja v Bohinju, pač pa tudi različne ugodnosti v Kranjski Gori, Kobaridu, Tolminu in Ljubljani ter na Bledu in Jesenicah, med katere spadajo tudi cenejši ogledi zgornjesavskih muzejev,” je pojasnil Langus. V projekt bohinjske kartice se je vključil tudi Alpetour, ki bo imetnikom omogočil desetodstotni avtobusni prevoz po Bohinju in Gorenjski ter do Ljubljane in nazaj.

“Gostje naj bi si tako ceneje in z javnim prevozom ogledali tudi druge turistične kraje, prizadevamo pa si, da bi podoben dogovor dosegli še s Slovenskimi železnicami za ugodnejše prevoze z avtovlakom. Če nam letos še ne bo uspelo, nam bo pa zagotovo do prihodnjega leta,” je poudaril prvi mož Turizma Bohinj.

Spanje in zajtrk zastonj

“Z Zelenim vikendom želimo očistiti Bohinj in v ozračje spustiti manj emisij. To je prvi takšen projekt, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnje,” je včeraj dejal Anže Čokl, direktor Park hotela Bohinj in pobudnik akcije Zeleni vikend v Bohinju.

Na vlak za pol cene
Obiskovalci Bohinja, ki bodo 24. aprila od 11. do 14. ure sodelovali v čistilni akciji in se bodo v ta turistični kraj pripeljali z vlakom, bodo lahko v vseh bohinjskih hotelih ter v nekaterih apartmajih in zasebnih sobah brezplačno prenočili in zajtrkovali.

Take ekološko-turistične akcije v Sloveniji še ni bilo. “Odločili smo se, da skrb za naravo združimo s spodbujanjem ljudi k uporabi javnega prevoza. Vsak, ki bo v hotelih pokazal železniško vozovnico, bo dobil brezplačno nočitev z zajtrkom, in sicer na 25. april,” je pojasnil Čokl.

V akcijo so se vključile tudi Slovenske železnice, ki bodo omogočile nakup vozovnic do Bohinjske Bistrice po polovični ceni, po Bohinju pa bodo vozili brezplačni Alpetourjevi avtobusi.

Presenetljiv odziv hotelirjev

“Zamisel je odlična in spodbudno je, da v njej sodelujejo vsi hotelirji, nekateri lastniki zasebnih sob, javna prevoznika in turistično društvo. Računamo, da bo lahko brezplačno prenočilo okoli 150 ljudi, Zeleni vikend v Bohinju pa bo postal naša spomladanska stalnica, s katero želimo ljudi spodbuditi k ohranjanju zelene turistične destinacije in uporabi javnega prevoza. Kar ne bomo očistili že ta konec tedna, bomo dokončali v Zelenem vikendu,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Obiskovalci, ki se bodo v Bohinjsko Bistrico pripeljali z vlakom, bodo tudi med poletno sezono v Bohinju imeli posebne ugodnosti.