Privlačen, a težko dostopen

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Kranj le vmesna postaja

Obisk. Zavod za turizem poleti pričakuje povečanje števila turistov v Kranju. Direktorica Natalija Polenec se opira tako na lanske ugodne kazalnike kot na letošnji obisk. “Definitivno je boljši,” pravi.

Polenčeva računa, da bodo ljudi v Kranj ob prepoznavnih mestnih kulisah spet pritegnile prireditve, kot sta Kranfest in Jazz kamp. Veliko si obeta tudi od novega prizorišča Lunin vrt, ki bo po njenih besedah skrbel za stalnost koncertnega dogajanja. Razkriva tudi, da Zavod za turizem Kranj letos načrtno cilja tudi na goste v sosednjih turističnih središčih, sicer pa meni, da bi morali temeljito spremeniti vlogo gorenjske prestolnice. “Kranj je za obiskovalce večinoma le vmesna točka na poti. Ponudbo in trženje bi bilo treba prilagoditi cilju, da bi postal končna destinacija,” razkriva vizijo.

Najslabše zabava in promet
Anketa je pokazala, da so turisti v Kranju najslabše ocenili možnost zabave in prometno ureditev. Razvidno je tudi, da bi morali okrepiti sodelovanje s turističnimi agencijami, ki bi lahko obisk Kranja uvrstile med svoje destinacije. Sicer pa se Polenčeva nadeja čimprejšnje celostne ureditve mestnega jedra in kanjona Kokre, pogreša še kakšen manjši mestni hotel, več kolesarskih poti na podeželje ter sodoben kamp in prostor za avtodome. “To je zanimiva tržna niša, zlasti za Kranj, ki je lahko dostopen z avtoceste,” sklene.

Nad skale po praznikih

Elektro Gorenjska (EG) bo predvidoma takoj po prvomajskih praznikih začel odstranjevati posledice podora v kanjonu Kokra. Sanacija bo stala okrog 30 tisoč evrov.

Tristo kubičnih metrov
Spomnimo, pred dvema tednoma je na koncu kanjona pred sotočjem Save in Kokre, na jez hidroelektrarne zgrmelo okrog 300 kubičnih metrov skal in zemlje. Odstranjevanje ne bo preprosto.

Najprej bodo na dno zaradi varnosti izvajalcev dodatno zrušili še sto kubičnih metrov napokane stene, potem pa se bodo lotili razbijanja skal in njihovega odstranjevanja z jezu. Razstreljevali jih ne bodo. Potrebna bo tudi sanacija betonske konstrukcije, kjer je videti večje udrtine. Po grobih ocenah bo stala vsaj toliko kot odstranjevanje materiala.

Zakaj skal ne pustijo
“Skale zmanjšujejo pretočnost Kokre,” nujnost odstranitve pojasnjuje vodja vzdrževanja pri EG Simon Peternel. V primeru stoletnih voda bi lahko kakršnakoli ovira botrovala poplavljanju objektov pod jezom.

Hkrati Peternel spomni, da je vodotok Kokre po naravi hudourniški. Ob nalivih nosi s seboj veliko materiala in debla dreves, ki bi se lahko ob oviri zagozdila ter še poslabšala stanje.

Slaba infrastruktura
Vzroka za podor še ne poznajo. Podoben primer pred 15 leti je po besedah Peternela razkril težavo slabo urejenega odvodnjavanja meteornih voda in kanalizacije iz bližnjih ulic. Ker se cevi končujejo nekaj metrov pred brežino, jo odplake počasi in zanesljivo razžirajo.

Razpoka v kanjonu

Hiše ob kanjonu Kokre, kjer se je konec tedna zgodil podor, niso ogrožene, kar naj bi pokazali prvi ogledi prizorišča. Spomnimo, na jez v kanjonu blizu sotočja s Savo je zgrmelo okrog 1.500 kubičnih metrov materiala.

Razpoka gre mimo
“Razpoka od juga proti severu ne gre proti naseljenemu območju, zato življenjsko ne ogroža, nakazuje pa smer naslednjega podora in količino materiala, ki naj bi se znova porušil,” je po včerajšnjem ogledu dejal poveljnik mestnega štaba za civilno zaščito Sašo Govekar. Kranjska mestna uprava bo za ta del kljub temu naročila geološko poročilo.

Smiselno za cel kanjon
Ali bo v bližnji prihodnosti mestna uprava naročila geološko poročilo za celoten kanjon, saj so vdolž (blizu roba) do ceste Staneta Žagarja posejane hiše, Govekar včeraj ni znal napovedati.

Vsekakor se mu zdi študija smiselna – vsaj v pasu stotih metrov od kanjona, vendar opozarja, da je to odločitev, ki jo morata sprejeti mestna uprava in mestni svet. Izdelava ni poceni, je opozoril.

Manjši podori v kanjon so dokaj pogosti, v takem obsegu pa ne. Predvsem jih povzročajo vremenski vplivi. Na več delih kanjona je slabo urejena komunalna infrastruktura, Govekar pa želi preveriti tudi morebiten vpliv gradbenih del na Skalci.

Kdo bo očistil
Medtem je zanimivo tudi vprašanje več ton težke skale, ki je ostala na jezu. Vodja oddelka za območje zgornje Save Urban Ilc je povedal, da pretočnost ni ogrožena, prav tako po njegovem ni povečana poplavna ogroženost.

Opozoril pa je, da je za odstranitev in čiščenje zadolžen imetnik pravice za energetsko izkoirščanje vode, v tem primeru Gorenjske elektrarne.

Nepredvidljivi – tako kot potresi

Včeraj zgodaj zjutraj se je v kanjon Kokre zrušilo več kot sto kubičnih metrov konglomeratne stene. Nekaj je je padlo na jez pod Pungertom, pri tem pa se ni nihče poškodoval.

Podori v kanjonu so dokaj pogosti, Gregor Aljančič iz jamarskega društva Carnium pa ocenjuje, da je bil zadnji takega obsega pred približno 50 leti. Pred približno sto leti je podor pod Prešernovim gajem zasul mlin in povzročil tudi nekaj smrtnih žrtev.

Več o škodi in posledicah bo znano po današnjem ogledu. Morda bo v naslednjih dneh padel še kakšen manjši del, večje nevarnosti za kakšen dodaten večji podor pa naj ne bi bilo več, meni Aljančič. Hiše na vrhu kanjona naj prav tako ne bi bile ogrožene.

Težko napovedati
“Spomladi se velikokrat pokažejo posledice zmrzali,” o razlogih za podor razmišlja Aljančič in opozarja, da jih je zelo težko predvideti. “Potreben bi bil temeljit pregled razpok, kar pa ni tako preprosto,” je dejal. Napovedovanje je primerjal s potresom. “Enkrat bo zagotovo, kdaj točno, pa je nemogoče reči,” je sklenil.

Več sto kubikov stene v reko

Vodja izmene pri Gasilsko reševalni službi Kranj Tomaž Novak je za zurnal24.si dejal, da so bili o udoru zemlje obveščeni dopoldne.

Po ogledu kraja so ugotovili, da prebivalci, ki stanujejo v stanovanjskih hišah nad mestom udora zemlje trenutno še niso ogroženi.

Bodo pa to morale prihodnji teden potrditi še pristojne službe. Slednje bodo na omenjenem območju opravljale meritve in predlagale morebitne sanacijske ukrepe.

Gregor Aljančič iz Jamarskega društva Carnium je za zurnal24.si dejal, da se je v reko zrušilo več kot 100 kubičnih metrov konglomeratne stene na levem bregu Kokre.

Večji skalni balvani so se delno zakotalili na jez hidroelektrarne Standard.

Kranj ne bo več usran

Kranjski taborniki bodo v soboto skupaj z Poslovno skupino Sava in Mestno občino Kranj že devetič organizirali čistilno akcijo Očistimo Kranj – Kranj ni več usran. Ob 9. uri bo zbor na Glavnem trgu in Pungertu, ob 10. uri pa v Stražišču pri Šmartinskem domu. V primeru dežja bo akcija potekala v zmanjšanem obsegu.

Potrjenih je že več kot tri tisoč udeležencev, ki bodo čistili na več kot 30 lokacijah v Kranju in okolici, med drugim bodo očistili kanjon Kokre, obrežje Save in Rupovščice, Savski otok ter pobočje in vrh Jošta. Akcijo bodo spremljale številne dejavnosti. Na Glavnem trgu bo postavljen ekošotor, kjer bodo najmlajši izdelovali naj smet in likovne prispevke z naslovom Kam z odpadki, ekološko bodo podirali keglje, pekli palačinke … Konec akcije bo ob 16.30 na Pungertu s koncertom skupine Joške v’n.

Sezona igel v kanjonu

Kanjon Kokre. Na več igel je v kanjonu Kokre pred dnevi naletela zaskrbljena sprehajalka. Še zdaleč ni bila prva. Pojav je v zadnjih letih sorazmerno pogost, skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je kanjon hkrati vse bolj priljubljena izletniška, rekreacijska, pa tudi turistična točka.

Kotički za odvisnike

Vodjo centra za odvisnosti Mileta Hodnika najnovejši kup igel v kanjonu ne preseneča. “Kanjon Kokre je še posebno aktualen od pomladi do pozne jeseni,” ugotavlja in dodaja, da gredo odvisniki po navadi tja, kjer lahko posedijo in se počutijo varne. Večja navzočnost redarjev ali policistov bi po njegovem sicer pomagala, prav tako dodatna osvetlitev, ne bi pa rešila problema. Bodisi bi se preselili z enega konca na drugega bodisi bi razbili luči,” pravi.

Hodnik meni, da precej bolj kot pregon zaleže pogovor. Kanjon bi bilo treba po njegovem tudi pogosteje čistiti, na potencialna žarišča pa namestiti koše. Sicer pa je vnet zagovornik dnevnega centra, kjer bi bili lahko uporabniki pod nadzorom. “Dokler ga ne bo, bodo iskali kotičke v naravi,” pravi.

Kdo skrbi za kanjon
“Da obiskovalci lahko v kanjonu reke Kokre naletijo na kup igel, nam je poznano,” pravi kranjska mestna uprava. Za čistočo stopnic skrbi Komunala Kranj, druge poti pa dvakrat na leto očisti podjetje Flora,” dodajajo. Čistilne akcije v njem imajo tudi taborniki, po svojih močeh pa med letom nesnago odstranijo tudi delavci Zavoda za turizem Kranj, ki organizira vodene oglede.