Šobec čaka občino

“Problem je kanalizacija, ki jo mora zgraditi občina, vendar primarni kanal ni med prednostnimi projekti. Brez urejene kanalizacije pa ne moremo uresničiti naših projektov,” je za Žurnal dejal Zlatko Kavčič, predsednik leške krajevne skupnosti in Turističnega društva (TD) Lesce, ki je lastnik Campinga Šobec.

Zdajšnja trgovina je za kamp s petimi zvezdicami neprimerna, potrebujejo tudi večjo in sodobnejšo restavracijo, novogradnji pa načrtujejo že več let.

Pred tremi desetletji so se odločili za ekoturizem, vendar ga brez urejenega čiščenja odpadnih voda ne morejo v celoti uresničevati.

“Občina mora zgraditi primarni kanal, ker pa ne vemo, kdaj se bo to zgodilo, se z našim projektom tudi ne moremo prijaviti na razpis za evropska sredstva,” je poudaril Kavčič.

Gradnja trgovine in restavracije bo stala najmanj dva milijona evrov, urediti pa želijo tudi hipodrom. Zdajšnje stavbe bodo porušili in zgradili nove hleve, glede steze pa še ni odločeno, ali bo ostala ali jo bodo odstranili.

“Steza ne ustreza mednarodnim tekmam, poleg tega želimo razvijati dresurno in terapevtsko jahanje. Urejanje bo trajalo od pet do deset let, tudi pri tem projektu pa računamo na evropski denar,” je pojasnil.

Turistično naselje Mivka
Na območju Mivke pa naj bi podjetje Intering holding gradilo hotel z 200 sobami, bazene in deset objektov z več kot sto apartmaji, gradnja naj bi stala od 60 do sto milijonov evrov. “Pri tem projektu ne bomo sovlagatelji, upam pa, da bomo dobro sodelovali,” je sklenil Kavčič.

Stražišče bo še počakalo

Gorki. “V Stražišču bomo gradili kanalizacijo, vendar ne v tej prvi fazi do leta 2015, saj gre večinoma za obnovo že obstoječe meteorne kanalizacije oziroma dogradnjo ločenega voda zanjo. Obnove se bomo lotili v naslednji fazi po letu 2015, kdaj točno bodo prišli na vrsto, pa bomo ocenili takrat,” je razložil podžupan Mestne občine Kranj (MOK) Stane Štraus.

Doseči cilj kohezijske politike
V sklopu projekta Gorki bo MOK za gradnjo kanalizacije po naseljih prejela od 50 do 60 milijonov evrov. Obnova kanalizacije v Stražišču je ocenjena na okoli 20 milijonov evrov. Problem pa je, da MOK z investicijo v Stražišče na kanalizacijo ne priklaplja novih gospodinjstev. “Zato bo Stražišče izločeno iz prvega vala investiranja, ko moramo vsa razpoložljiva sredstva prednostno nameniti tja, kjer bomo dosegali cilje kohezijske politike – se pravi, da bomo priklapljali nova gospodinjstva. Le tako bomo upravičeni do kohezijskih sredstev,” je dejal Štraus. Prednost imajo aglomeracija Žabnica–Šutna–Bitnje, Britof, Kokrica, Predoslje in določeni predeli v Kranju.

Da kanalizacija v Stražišču ne bo realizirana do leta 2015, se boji tudi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan, ki meni, da jih MOK zaradi njihovega obrobnega položaja pri večjih investicijah večkrat prezre.

Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Država da premalo

“Za ureditev Roblekovega grabna sem državo prosil 18 let, za dolgoročno ureditev slapa Čedca so nujne visoke pregrade, velik problem je tudi obsežen plaz v Komatevri, našteto pa presega občinsko blagajno,” je za Žurnal dejal Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Na Jezerskem imajo hude težave s pogostimi plazovi in hudourniki, decembrsko deževje pa je povzročilo kar za dobrega 1,5 milijona evrov škode. Pol leta pozneje dve najbolj ogrožujoči območji še nista sanirani.

“Slap Čedca bomo morali rešiti, dolgoročna rešitev je gradnja visokih pregrad. Tam je vsaj milijon ali več kubičnih metrov materiala, 150 tisoč evrov, ki jih je namenila država, pa je bila bolj šminkerska prevleka kot trajna rešitev,” je o resnosti težav povedal župan in poudaril, da je letošnji občinski proračun težak slab milijon evrov, zato večmilijonskih projektov sami ne zmorejo. Do zdaj so sanirali le od deset do 15 odstotkov škode po decembrskem deževju. “Čakamo na državo, ki je nenazadnje lastnica vodotokov,” je pojasnil Kocjan.

Kanalizacija do 2016
Preteča nevarnost je tudi plaz v dolini Komatevre, ki je pred meseci zasul gozdno cesto, ki pelje do kamnoloma in Virnikove planine. Odstraniti so morali dobrih tisoč kubičnih metrov blata in večje količine skrilavca, saj je grozila zajezitev reke Kokre.

“Po mnenju geologa je rešitev v gradnji lesenih pregrad, ki smo jih bili krajani pripravljeni narediti z udarniškim delom, vendar nam država ne da 40 kubičnih metrov lesa,” je povedal župan.

Med nujnimi deli je tudi povečanje treh mostov, s čimer bi obvarovali središče Jezerskega. Kot je dejal župan, je razpis že pripravljen, dela bi stala okoli 160 tisoč evrov, od tega bi tretjino zagotovili z občinskim denarjem, preostalega pa pričakujejo od države.

Velik zalogaj bo gradnja kanalizacije, ki je v tej občini še nimajo, po evropskih zahtevah pa jo morajo zgraditi do leta 2016. Stala bo okoli tri milijone evrov, graditi pa naj bi jo začeli prihodnje leto. “Evropa je to predpisala, majhna občina, kot je naša, pa toliko denarja nima, zato tega projekta brez države ne bomo zmogli. Nikakor! Sicer pa menim, da bi moralo biti v interesu države ohranitev čiste Jezernice,” je poudaril.

Hud finančni zalogaj

Kanalizacija. Mestna občina Kranj mora v naslednjih petih letih zbrati 90 milijonov, če želi izpeljati obsežen projekt obnove čistilne naprave in kanalizacije. Skoraj dve tretjini bo morala zagotoviti sama, sicer bodo prišli določeni odseki na vrsto po letu 2015.

Pridobivajo služnosti
“V teh dneh zbiramo služnosti za območja, na katerih se bo gradila sekundarna kanalizacija,« je na včerajšnji novinarski konferenci trenutno stanje enega od najpomembnejših projektov v občini opisal kranjski podžupan Stane Štraus. “Za naselja Bitnje, Šutna in Žabnica večino služnosti že imamo, več pa nam jih manjka za Britof, Predoslje in Kokrico,” razkriva Štraus in opozarja, da je zaradi tega izvedba projekta tam pod vprašajem. “Če bomo služnosti dobili in jih vključili v študijo izvedljivosti, bo imela kanalizacija več možnosti, da bo narejena,” je pojasnil in posvaril hkrati.

Časa ni veliko

Služnosti so del kohezijske vloge. Dokument bo podlaga za usklajevanje za sredstva Evropske unije, občina pa ga želi oddati do 24. junija. “Če bodo območja ustrezala kriterijem za kohezijska sredstva, bomo premagali pomembno oviro glede pridobivanja financ. Jasno bo jeseni,” pojasnjuje pomen Štraus.

Hud zalogaj
Izvedba projekta do leta 2015 bo sicer odvisna predvsem od denarja. Občina mora sama v naslednjih petih letih zagotoviti nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Polovico tega za meteorno kanalizacijo in obnovo cest, potem ko bodo položene cevi. Tega dela Evropska unija ne sofinancira. “To je za MOK velik finančni zalogaj. Če bomo ocenili, da je prevelik, bo katero od omenjenih območij izpadlo in bo prišlo na vrsto šele po letu 2015 brez evropskega sofinanciranja,” je še napovedal Štraus.

Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Razrito do volitev

Tržič je zadnja upravna enota na Gorenjskem, ki je dobila čistilno napravo. Čaka jo sicer devetmesečno poskusno obratovanje, nanjo tudi še ni priključena niti polovica občanov, je pa po mnenju župana Boruta Sajovica že v prvih dneh obratovanja dokazala pozitiven vpliv na okolje.

“Na prečiščenjih opažamo, da se v tržiški kanalizaciji najde marsikaj, kar tja ne spada, zato je njen pozitiven vpliv na okolje nesporen,” pravi. “Več kot soliden gradbeni dosežek v rekordnem času,” opozarja.

Kaj pa druga gradbišča
Medtem ko je gradnja čistilne naprave trajala približno osem mesecev, bo junija preteklo dve leti od začetka obsežnega projekta obnove kanalizacije, ki bi morala biti končana maja. Tržičani so ob številnih gradbiščih že malce nestrpni, pojavlja se tudi strah pred izgubo evropskih sredstev zaradi morebitnih zamud, vendar pa Sajovic zatrjuje, da “vse teče, kot je treba”.

Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar dodaja, da je kohezijska pogodba podaljšana, tako da je rok za dokončanje kanalizacijskega omrežja 30. september.

Čez mesec manj prahu
Sajovic se tudi sam zaveda, “da imajo ljudje občutek, da bi moralo iti hitreje, ampak zaradi obsega projekta to preprosto ne gre”.

“Evropska sredstva niso ogrožena,” zagotavlja, prav tako nimajo težav s financiranjem. Priznava, da ponekod res čakajo z nadaljevanjem, ampak zato, ker se usklajujejo z izvajalci, ki polagajo druge vode in inštalacije. “Čez en mesec bo bistveno manj prašno,” napoveduje.

Kroparji so izviseli

“To je za Kroparje šok! Spet smo padli skozi,” je Ciril Kozjek, predsednik Krajevne skupnosti Kropa, včeraj za Žurnal24 ogorčen komentiral dejstvo, da za projekt gradnje kanalizacije in vodovoda v Kropi ni denarja.

Ostali brez denarja
Projekt, ki ga je pripravila Občina Radovljica, je le eden od gorenjskih projektov Gorki, ki so ostali brez denarja, saj sta okoljsko ministrstvo in služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj po treh letih spremenila interpretacijo meril za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Azbestne vodovodne cevi

Po novem do tega denarja ni več upravičen celotni projekt za Kropo, čeprav bi bila povezava kanalizacijskih omrežij naselij Kropa, Kamna Gorica in Dobrava ter izgradnja skupne čistilne naprave tehnično in finančno najbolj smiselna rešitev. V Kropi bi zgradili kanalizacijski sistem in vodovod, saj je zdajšnji dotrajan in večinoma iz azbestnih cevi, ter čistilno napravo za omenjena naselja.

Občina sama ne more
Kot je pojasnila Tanja Pogačnik, vodja radovljiškega občinskega oddelka za gospodarstvo, bi omenjeni projekt stal 4,5 milijona evrov, od tega naj bi pridobili tri milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih zaradi novih meril ne bodo dobili.

“Brez tega denarja je izvedba celotnega projekta zelo vprašljiva in se bo zamaknil kar za nekaj let, kajti občina sama projekta v kratkem ne more izpeljati. Za izgradnjo primarne kanalizacije v Kropi smo že pridobili gradbeno dovoljenje in do zdaj za ta projekt namenili 434 tisoč evrov,” je pojasnila Pogačnikova in dodala, da bodo predvidoma še danes poslali vnovičen poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju za sestanek.

Občine ob 64 milijonov
Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je dejal, da gorenjski župani premišljujejo celo o tožbi okoljskega ministrstva, saj so zaradi spremenjenih meril gorenjske občine kar ob 64 milijonov evrov. “S tem je Gorenjska ena od najbolj prizadetih regij v Sloveniji,” je še poudaril župan.

Nesnaga v Kroparico
Ker v Kropi kanalizacije in čistilne naprave ni, se stekajo komunalne odplake kar v reko Kroparico.

“Obljubljeno nam je bilo, da bo vsa komunalna infrastruktura zgrajena do leta 2013, zdaj pa je spet vse negotovo in kdo ve, kdaj – če sploh – jo bomo dobili,” je povedal Kozjek, ki bo krajane s tem seznanil na zboru krajanov, predvidoma po velikonočnih praznikih.

Občine pred bankrotom

Gorenjske občine se bojijo, da bodo ostale brez skoraj 70 milijonov evrov, ki so jih iz evropskih kohezijskih skladov pričakovale za urejanje kanalizacije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obtožujejo nepoštenih iger.

Spremenjeni pogoji
Župani najbolj prizadetih gorenjskih občin so na včerajšnji novinarski konferenci spomnili, da so z MOP leta 2008 uskladili nabor projektov, jih razdelili na tri sklope in začeli pripravljati ustrezno dokumentacijo za vloge za pridobitev pomoči. Konec lanskega leta so na oddane vloge od MOP začeli dobivati signale, da nekateri projekti pogojem kohezije ne ustrezajo več.

Slovenija Bananistan
Gorenjski župani so prepričani, da je MOP neupravičeno spremenila pogoje. “Samo v državi Bananistan se lahko zgodi, da kriteriji, ki so veljali pet let, na koncu ne veljajo več,” je bil kritičen šenčurski župan Miro Kozelj. V zraku visi komunalna ureditev celotnega južnega dela njegove občine. Še bolj slikovit je bil radovljiški župan Janko Stušek. “Stali smo v vrsti, da bi kupili vstopnice za predstavo z naslovom kohezija, kupili vstopnice, potem pa nam biljeter reče, da je dvorana zasedena.“

Bankrotirali bomo
“Bankrotirali bomo,” je na resnost problema opozoril bohinjski župan Franc Kramar. Spomnil je, da je občina že zgradila sekundarne vode, se zadolžila in delno pridobila sredstev evropskih strukturnih skladov. Boji se, da jih bodo morali vrniti, če ureditev kanalizacije ne bo zaokrožena s primarnimi vodi in čistilno napravo, ki so jih nameravali zgraditi s kohezijskimi sredstvi.