Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Tri roke za "tromejne" otroke

Tromeja. Ravnateljice osnovnih šol iz občin Kranjska Gora, Trbiž in Podklošter so na Tromeji podpisale pogodbo o sodelovanju v projektu Tri roke, s katerim želijo prvošolcem omogočiti učenje dveh tujih jezikov.

Prostovoljno sodelovanje
Učiteljice iz Slovenije, Italije in Avstrije se dvakrat na teden izmenjujejo pri učenju, saj so, kot je poudarila Cvetka Pavlovčič, ravnateljica Osnovne šole Josipa Vandota Kranjska Gora, otroci za učenje tujih jezikov zelo dojemljivi, sodelovanje v projektu pa je prostovoljno.

Prihodnje leto bodo vanj vključili tudi drugošolce, postopno pa še učence do četrtega razreda. Kranjskogorski župan Jure Žerjav je ob tem dejal, da je projekt zelo pomemben še zlasti za prostor, v katerem živijo tri kulture. “V prihodnje načrtujemo še nekaj projektov, s katerimi bomo povezali to malo regijo ob Tromeji,” je dodal.

Obnova po koncu pouka

Dve fazi. “Prenova osnovne šole (OŠ) Josipa Vandota je letos največja investicija v Kranjski Gori. Glede na leta, ki jih je OŠ že preživela, je skrajni čas, da se lotimo obnove,” je ob včerajšnjem podpisu 755 tisoč evrov vredne pogodbe za prvo fazo obnove šole povedal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Na razpisu za izvedbo del, ki vsebujejo ureditev učilnic, garderob in sanitarij južnega in vzhodnega dela OŠ, zamenjavo strojnih in elektronapeljav, tlakov, strehe ter fasade, je bilo izbrano jeseniško podjetje Kovinar gradnje. Dela na šoli bodo začeli takoj po koncu pouka, saj morajo biti dokončana do 23. avgusta.

Starši na pomoč pri selitvi
“Sama organizacija dela pred začetkom obnove bo zahtevna, saj bo treba učilnice izprazniti, pri čemer nam bodo pomagali tudi učenci. Največji zalogaj je knjižnica, zato smo na svetu staršev zaprosili tudi za njihovo pomoč, na kar so se z veseljem odzvali,” je dodala ravnateljica Cvetka Pavlovčič. Prihodnje leto bo druga faza prenove telovadnice in pomožnih prostorov, kuhinje, kletnih prostorov, zgradili pa bodo tudi nove prostore za oddelek vrtca ter novo knjižnico z multimedijsko učilnico.

Prek Vršiča tudi pozimi

Direkcija RS za ceste (DRSC) pripravlja projektno dokumentacijo za posege, ki bodo omogočali celoletno prevoznost prelaza Vršič.

Regionalna cesta R-206, ki prek prelaza Vršič povezuje Gorenjsko s Trento, je bila lansko zimsko sezono zaradi snega zaprta 151, letošnjo 85 dni, njeno vzdrževanje pa je DRSC lani stalo 140 tisoč evrov.

Najprej nujnejše ceste
Na DRSC so za Žurnal24 povedali, da sta za območje od Erjavčeve koče do vrha prelaza dve različici idejnega projekta: prva, ki jo je naročila DRSC, predvideva nadzorovano proženje snežnih plazov in gradnjo dveh galerij, druga, ki jo je pripravila Občina Bovec pa gradnjo dobrih tisoč metrov dolgega predora. Projektna dokumentacija bo pripravljena do avgusta, koliko bodo našteta dela stala, tačas še ni znano, na DRSC so pojasnili, da bo vrednost investicije znana potem, ko se bodo odločili, ali bodo na vrhu prelaza gradili predor ali galerijo.

Gradnjo bo financirala DRSC, ki naj bi pridobila tudi evropska sredstva, zaradi del pa bo cesta med nadzorovanim proženjem plazov zaprta za promet.

Za celoletno prevoznost ceste si prizadevajo predvsem na Občini Bovec, kranjskogorski župan Jure Žerjav pa je včeraj dejal, da bi jo morali omogočiti že na izvozu z avtoceste na Hrušici. “Vsekakor je pomembna dostopnost Trente, vendar bi morali še prej obnoviti cesti Jesenice–Rateče in Podkoren–Korensko sedlo, ki sta v zelo slabem stanju in za kranjskogorski turistični razvoj tudi strateško veliko pomembnejši. Najprej bi morali poskrbeti za prometnejše ceste,” je poudaril Žerjav.

Ne z avtom, s kolesom!

Kolesarjenje. “Prepričan sem, da je dobra mreža kolesarskih poti eden od boljših dejavnikov za poletni turizem,” je včeraj za Žurnal24 dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Občina je zanje dobro poskrbela, saj je urejena dobrih 20 kilometrov dolga kolesarska pot speljana skoraj skozi celotno občino. Manjkata le še povezava med Mojstrano in Jesenicami – zanjo naj bi letos pridobili gradbeno dovoljenje, zgradili pa prihodnje leto – in kolesarski most v Gozdu – Martuljku.

S kolesom čez mejo
Potem bo mogoče kolesariti po urejeni poti od Jesenic skozi kranjskogorsko občino do Trbiža in naprej v Italijo ali Avstrijo. “Letos bomo asfaltirali še dva kilometra poti od Rateč do državne meje, ta čas pa je po kolesarskih poteh že mogoče kolesarjenje od Kranjske Gore do Beljaka,” je pojasnil župan.

Kolesarjenje cveti
Občina na leto za kolesarsko pot nameni okoli sto tisoč evrov, gradi pa jo skupaj z Direkcijo RS za ceste. Priložnosti, ki jih prinaša pot, se vse bolj zavedajo tudi domačini, zato ob njej že odpirajo počivališča – pri Mojstrani so ga odprli pred prvomajskimi prazniki – in okrepčevalnice, v Kranjski Gori pa so urejeni izposoja koles in servisi ter kolesarski hotel Vijolica. “S kolesarsko potjo prihaja k nam veliko dnevnih obiskovalcev – ob koncih tedna je na dan tudi tisoč kolesarjev –, ljudi, ki kolesarijo po Evropi, ter adrenalina željnih kolesarjev, ki obiščejo kolesarski park po pobočjih Vitranca. Kolesarjenje je poleg pohodništva spomladi številka ena,” je poudarila Mirjam Žerjav, direktorica LTO Kranjska Gora.

Množično nad odvržene smeti

Po dostopnih informacijah se je sobotne vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! na Gorenjskem udeležilo 22.887 prostovoljcev vseh starosti, ki so zbrali več kot 3.500 kubičnih metrov odpadkov. Glede na število prebivalcev je bila udeležba na akciji najboljša v Cerkljah in Naklem.

Smetili pred akcijo
Številni udeleženci akcije so bili močno presenečeni nad količino odpadkov in vsebino odlagališč, ki so jih čistili. Skupina, ki je čistila območje nekdanje železarne na Jesenicah, je med odpadki odkrila celo vrečo tablet. “Večer pred akcijo je neznanec pripeljal nekaj odsluženih oken in gradbenega materiala na to območje, češ, bodo pa še to pospravili,” je dejal eden izmed prostovoljcev.

Prostovoljci, ki so čistili Završnico v Občini Žirovnica, so v gozdu nad jezerom Završnica odkrili zapuščen avto, odvržene akumulatorje in več ton različnih odpadkov, na Bregu pri Žirovnici pa so odkrili celo zaboj manevrske municije. Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je tako kot večina županov sodeloval pri čiščenju, je bil presenečen nad količino odpadkov v naravi, pohvalil pa je odziv krajanov. “Čistijo tudi vikendaši. Na terenu smo srečali celo podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča s soprogo,” je dodal Žerjav.

Raje v gozd kot na odpad
Občino Preddvor je čistilo več kot 600 prostovoljcev, ki so se še posebno posvetili čiščenju onesnaženih vodotokov. Zlasti problematična so divja odlagališča po gozdovih in na obrobjih naselij, med katerimi je veliko odlagališč azbestne kritine.

“Nerazumljivo je, da ljudje odpadke raje peljejo v gozd, čeprav imamo v občini zbirni center,” je povedal koordinator v Občini Šenčur Aleš Puhar. V rekah in potokih so najpogosteje našli polivinil, večje kosovne odpadke in dele avtomobilov; v gozdovih pnevmatike, pohištvo, vzmetnice in belo tehniko; ob cestah pa je bilo največ pločevink in plastenk.

V Občini Cerklje so našli torbice, ki so bile lani ukradene, tako da so na pomoč poklicali tudi policijo, ki je najdbo prevzela.

Kaj ti bo zemlja, če ne moreš graditi

Nekateri prebivalci Gozd Martuljka so nam ob povpraševanju, zakaj se je lastnik odločil za takšno gradnjo, namignili, da mu župan Kranjske Gore Jure Žerjav ni odobril izjeme. Namigovanja, da naj bi bila sprta, sta nam lastnika zemljišča, ko smo ju kontaktirali, takoj zavrnila z besedami, da je “to čista laž”.

Zakaj takšna gradnja, sta nam lastnika, ki nista želela biti imenovana, pojasnila z naslednjimi besedami: “Občinski prostorski načrti so tako napisani, da drugače ni šlo. Imava zemljišče v velikosti 300 kvadratnih metrov, pozidava pa lahko 10 odstotkov zazidljivega zemljišča.”

Če bi čakala na občino …
Z ženo, ki je uradno lastnica zemljišča, sta parcelo kupila od njenega svaka, prepis pa sta opravila šele pred kratkim. Kot nam je dejala žena, sta na začetku sicer mislila, da bo gradnja potekala brez težav, a sta kmalu ugotovila, da ne bo tako. “Pravzaprav nama je zadnje dni še uspelo oddati vlogo, s katero so nama odobrili dovoljenje za gradnjo. Kmalu za tem se je zakon spremenil, in če bi čakala še dlje, bi ostala brez vmesnega poslopja.”

Pet let za eno prošnjo
Občino sta sicer že pred tem prosila za izjemo. “Res sem vložil prošnjo na občino, da bi se to lahko povečalo, a tudi odgovora nisem prejel, čeprav sem to prošnjo vložil novembra 2008 – niti obravnavali niso tega,” je dejal mož. Zdaj gradita hišo, ki ima za kletne prostore dimenzije 10 x 8 metrov, zgornji del pa približno 6,6 x 4,4 metra.

Iz Službe za okolje in prostor na Občini Kranjska Gora so nam na vprašanje, zakaj občina o tem še vedno ni odločala, odvrnili, da zadeva preprosto še ni končana: “Tu gre za poselitvene pogoje, ki veljajo za to območje. V njegovem primeru gre za razpršeno gradnjo in tu je faktor zazidljivosti 10-odstoten. Glede na parcelo večje stavbe pač ni mogel zgraditi. Oddal je vlogo oziroma prošnjo, a ti postopki se lahko vlečejo tudi pet let.”

(Foto: Tamara Barič)

Vendar pa družina ni mogla čakati tako dolgo. “Župan je rekel, da ‘bo’. Če bi z ženo čakala, bi se lahko načakala tudi več let – tega pa si z dvema otrokoma ne moreva privoščiti.”

Direktor Občinske uprave Kranjska Gora Rajko Puš nam je na vprašanja, zakaj postopek traja tako dolgo, ali imajo na občini več podobnih primerov in od česa je odvisno, ali bo lastniku prošnja odobrena, odgovoril s podatkom, da je pri izdaji Upravna enota Jesenice upoštevala predhodno odločbo odloka o spremembah in dopolnitvah o prostorsko ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora in da je lastnik vložil pobudo za spremembo odloka v letu 2009, njegova pobuda pa bo obravnavana v okviru priprave novega prostorskega načrta. Kdaj bo to, ni pojasnil.

Merila niso enaka za vse
Lastnica zemljišča je za konec še dodala, da se je preprosto morala sprijazniti z dejstvom, da bodo “imeli hišo, ki od zunaj izgleda grozno. A ko notri vidiš razporeditev, ni tako grozno. Najbolj me pri tej zadevi žalosti, da si nekateri lahko privoščijo marsikaj, drugi pa ne moremo narediti normalne družinske hiše. Upam, da bo s tem prišlo do sprememb pri izdaji gradbenih dovoljenj.”

Medtem ko čakata na odločitev občine, sta načrte spremenila tako, da bosta lahko ob morebitnem dovoljenju občine brez večjih težav dozidala dve sobi – seveda pa bosta za to potrebovala novo gradbeno dovoljenje, kar bo še en strošek več.