Za smeti na smetišču 200 evrov kazni

Vzemimo za primer kraj, v katerem so številni apartmaji in vikendi: območje Kranjske Gore (ob jezeru Jasna), namenjeno odlaganju smeti, je nemalokrat hitro prenapolnjeno z odpadki. Če na takem kraju v natrpan smetnjak vseeno odložite smeti, vas redar lahko kaznuje z 200 evri.

Za pojasnila, zakaj na odlagališče smeti pošiljajo redarje, smo se obrnili na vodjo medobčinskega redarstva, Boštjana Omerzela: “Na območju Kranjske Gore je velik problem odlaganje odpadkov na mestih, ki za to niso predvidena. Tam je takih lokacij več. Zadevo na terenu stalno spremljamo in na morebitna nepravilna odlaganja opozarjamo kršitelje.”

Opozorili komunalo, ta pa nič
Problem najbolj obremenjuje tamkajšnje prebivalce, ki plačujejo redni mesečni komunalni prispevek ter pričakujejo, da bodo za to imeli zagotovljeno urejeno odlagališče smeti. Tudi zato, ker je kraj turistično razvit.

Omerzel na to odgovarja: “Mi smo ugotovili dve stvari: vsaka stanovanjska hiša tam bi morala imeti svoje lastne zabojnike za odpadke. Ekootoki so namenjeni izključno za odpadke, ki so predvideni za ločevanje in reciklažo. Res pa smo ugotovili tudi, da so zabojniki za ločeno zbiranje velikokrat prenapolnjeni in smo v zvezi s tem enkrat že opozorili Komunalo Kranjska Gora. Pripravljamo tudi poročilo o tem.” Odgovora na opozorilo še niso prejeli, pravi.

Glob malo, opozoril ogromno
Medobčinski inšpektorat in redarstvo sicer skrbita za urejenost naslednjih občin: Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica. “V enem letu, odkar smo bili vzpostavljeni, smo na območju Kranjske Gore izrekli eno ali dve globi za nepravilno oglaganje odpadkov. Opozoril je bilo bistveno več. Kolikor imamo povratne informacije, opozorilo praviloma zaleže. Ko pa se izkaže, da gre za ignoriranje postopka, se odločimo za globo,” še pojasni Omerzel.

Omejen dostop

V četrtek ob 17. uri bodo v Preddvoru pred novopostavljeno zapornico ob jezeru Črnava simbolično uprizorili odvoz osebnega vozila s pajkom. Tamkajšnje turistično društvo želi tako opozoriti na nov režim, ki omejuje dostop do jezera z jeklenimi konjički.

Želijo si plažo
Predsednik Turističnega društva Preddvor Brane Likozar pravi, da bi desno do makadamske poti radi uredili plažo. “Želimo vzpostaviti red, da bi ljudje, ki pridejo do jezera, imeli mir in bi ob obali uživali,” razkriva načrte in dodaja, da se je v preteklosti zaradi vozil, ki so jih ljudje pripeljali prav do jezera, pogosto dvigoval prah, za njimi pa so ostajali kupi smeti. Odkar so postavili zapornico, naj bi bilo teh precej manj. Likozar zatrjuje, da so obiskovalci novost večinoma sprejeli toplo, priznava pa, da se pojavljajo tudi pomisleki in kritike.

Kako bo z obiskom
Med zadržanimi do novosti je gostinec Janez Seljak. “Nisem zadovoljen,” pravi. Zapornica namreč vozilom preprečuje neposreden dostop do njegove priljubljene okrepčevalnice na robu jezera. Turistično društvo mu bo sicer izdalo nekaj posebnih dovolilnic za goste, Seljak pa se vseeno boji, da bo promet upadel. “Bomo videli. Če obiskovalci bodo, bo dobro,” poskuša biti razumevajoč, a opozarja tudi na pomanjkanje parkirišč pred zapornico.

Vse več kopalcev
Likozar o dobrem obisku ne dvomi. Optimizem temelji na vse več kopalcih, ki se k jezeru še posebno radi vračajo, odkar so v Novi vasi uredili kanalizacijo in se fekalije ne stekajo več v jezero.

Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

“Odločitev lastnika čim prej!”

“Pričakujem, da se bo lastnik hotelov čim prej odločil, ali namerava vlagati, saj gre za elitno destinacijo, če pa se bo odločil za prodajo, bomo z direktoratom za turizem pomagali iskati nove lastnike,” je ob včerajšnjem obisku v Bohinju v sklopu vladnega obiska Gorenjske poudaril gospodarski minister Matej Lahovnik.

Minister se je seznanil s težavami bohinjskega turizma, med katere spadajo tudi propadajoči hoteli ob Bohinjskem jezeru, na kar je javno že večkrat opozoril župan Franc Kramar.

Lastnik obljublja več let
V najslabšem stanju so hoteli Zlatorog, Pod Voglom in Bellevue. Potrebni so takojšnje obnove, ki pa jo lastnik Zmago Pačnik obljublja že več let. “Pačnik je povedal, da ne odstopa od razvojnih načrtov, ministrstvo za gospodarstvo pa naj bi pomagalo poiskati še kakšnega sovlagatelja. Treba je najti investitorja, da Bohinj postane elitna turistična destinacija,” je dejal Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. Pačnika na včerajšnjem srečanju ni bilo. “Povabili smo ga, a je menda nekje na potovanju. Bi bil pa zelo zaželen,” je pojasnil Kramar.

Prvi bo Bellevue
Nekaj obetov, da bodo hotele kljub gospodarski krizi vendarle obnovili, je dal Marko Dolanec, prokurist Alpe Adria turizma, upravljalca bohinjskih hotelov ob jezeru. “Prvi bo na vrsti Bellevue. Zanj se bo začela pripravljati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, upam, da bo to v roku od treh do šestih mesecev, prenovljen pa naj bi bil do začetka zimske sezone 2011,” je povedal Dolanec. Obnova bo stala okoli pet milijonov evrov.

Sledili naj bi obnova Hostla Pod Voglom, zanjo potrebujejo okoli 15 milijonov evrov, in Zlatoroga, za katerega pa še ne vedo, koliko bo prenova stala. “Kdaj bosta prišla na vrsto, še ne morem reči, za Hostel Pod Voglom pa pripravljamo idejno zasnovo,” je dejal Dolanec.

Za občinski lokacijski načrt
Na dejstvo, da je od obnove odvisen razvoj bohinjskega turizma, je vnovič opozoril Kramar: “Hoteli v Bohinju si zaslužijo boljšo in višjo raven, kot je zdaj.” Večjo pozornost pa bi morali nameniti zimskemu turizmu, da bi bili hoteli zasedeni vse leto in ne le poleti. Ob tem je Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, izpostavil predolgo čakanje na državni lokacijski načrt za Vogel, saj nanj čakajo že deset let. “Brez umetnega zasneževanja in novih žičniških naprav razvoja ne bo,” je pojasnil Šumi. Ena od možnosti je, da bi državni načrt spremenili v občinskega, saj bi ga po mnenju udeležencev srečanja dobili hitreje.