Drnča pred prisilko

“Težko je, saj plače zamujajo. Dolgujejo nam del aprilske in majsko plačo. Veliko jih je že odšlo. Tisti, ki ostajamo, moramo najti še kakšno delo za zraven, da lahko plačamo položnice,“ so včeraj za Žurnal24 povedali zaposleni v hotelu Drnča v Dvorski vasi, ki so zaman čakali na sestanek z novim direktorjem Miho Živcem.

Dočakali ga nismo niti novinarji, je pa Živec v sporočilu za javnost zapisal, da v družbi Predence pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev o začetku postopka prisilne poravnave.”Osnovni cilj je, da bi v postopku prisilne poravnave v čim večjem deležu dosegli poplačilo upnikov ter zagotovili obstoj in razvoj Hotela Drnča,“ je še zapisal.

Šest največjih upnikov družbe Predence, ki je zgradilo hotel, je namreč postalo lastnik te družbe, največji med njimi je novomeško podjetje Neo dom ladjedelništvo, iz katerega je tudi novi direktor. O tem, kakšen status ima nekdanji lastnik Predenca, podjetje Izolacija Kepic Milana Kepica pa Helena Vokič, vodja trženja v družbi Predence, ni želela govoriti. “O tem nimam nobene informacije,“ je bila kratka.

Tudi občinski dolžnik

Živec naj bi se danes sestal s 16 zaposlenimi, zagristi pa bo moral v še eno kislo jabolko, saj ima družba Predence blokiran račun. Še ta teden naj bi se z Živcem sestal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Predence nam dolguje dobrih 56 tisoč evrov, za to vsoto smo vložili izvršbo in zavarovali občinski denar,“ je dejal župan. Po Stuškovih besedah bi bil za kompleks Drnča najslabši stečaj, o 120-metrskem odseku obvozne ceste, ki jo morajo še zgraditi pa je dejal: “Upam, da bo zgrajena čim prej, z novimi lastniki pa se moramo dogovoriti glede plačila izgradnje.“

Letala še kar prizemljena

“Sporno je, da se nam v pogodbi oziroma sporazumu podtikajo še stroški – na leto za več kot 50 tisoč evrov –, ki niso točno določeni in se lahko med letom poljubno spreminjajo, kar pomeni, da ne bomo nikoli vedeli, koliko bomo zares plačali,” je za Žurnal dejal Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba Lesce.

Zaradi nepodpisane pogodbe člani kluba na leškem letališču ne morejo leteti. “Ne moremo niti vzdrževati letalskih licenc niti trenirati in tekmovati. Nismo se mogli udeležiti že štirih mednarodnih tekmovanj, vprašljiva je tudi udeležba na državnem prvenstvu konec julija, s katerega smo se po navadi vračali s kolajnami,” je pojasnil Kolar.

Nesoglasje med aeroklubom in vodstvom letališča je videti nerešljivo, težko razumljivo je tudi dejstvo, da je, kot zatrjuje Kolar, njihova zdajšnja pogodba veljavna, dokler ne podpišejo nove. Ta pa je za klub nesprejemljiva, kajti poleg letne najemnine 12 tisoč evrov bi morali plačevati še za več kot 50 tisoč evrov stroškov. “Zdaj lahko v Lescah leti le peščica pilotov, ki so v dobrih odnosih z direktorjem Pavletom Škoficem,” je dodal Kolar.

Žogica na strani kluba
Neurejeno je tudi lastništvo 17 letal, ki jih je pred leti kupil aeroklub. “Občina ni uredila lastniškega vpisa zanje, zdaj pa nas s tem izsiljuje, da ne moremo leteti,” je poudaril Kolar.

V klubu se sprašujejo, komu so trn v peti, in opozarjajo na prikrite namere po privatizaciji letališča ter na negospodarno poslovanje direktorja, ki naj bi onemogočal turistično letenje. Škofic je pojasnil, da so panoramski leti po novem mogoči le ob predhodni rezervaciji, jadralna letala pa lahko vlečejo samo letala, ki imajo vgrajen vitel za vlečno vrv.

O pogodbi za aeroklub prvi mož letališča pravi, da gre za najugodnejšo različico in da je žogica na strani kluba. “Če ne bomo našli skupnega jezika, bomo zadevo predali v reševanje sodišču. Zdajšnji sporazum pa je zame od 1. januarja neobvezujoč,” je pojasnil Škofic.

Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je na naše vprašanje, ali bo posegel med klub in vodstvo letališča, odgovoril: “Svoje mnenje sem že napisal; naj se sporazumejo. Moja naloga je, da poskrbim za zakonitost, vse drugo pa mora klub doreči z direktorjem letališča.”

Odprtja letališča še ne bo

Predvidenega odprtja nove, 1.130 metrov dolge letališke steze v nedeljo ne bo; kdaj bo letališče odprto, še ni znano.

“Po torkovem tehničnem pregledu upravna enota v času, ki je potreben za ureditev postopkov za začetek obratovanja letališča, še ni izdala odločbe o poskusnem obratovanju, kot so predlagali soglasodajalci in izvedenki. Zato obratovanje letališča za prireditev v nedeljo ni mogoče,” je včeraj pojasnila Manca Šetina Miklič iz kabineta radovljiškega župana in dodala, da bo datum odprtja znan, ko bo izdano dovoljenje za uporabo steze. V osmih dneh najverjetneje še ne bo uporabnega dovoljenja, brez katerega občina ne more pridobiti obratovalnega.

Odgovora na vprašanje, za kakšne tehnične pomanjkljivosti gre, nismo dobili niti na občini niti na letališču, izvedeli smo le, da naj ne bi šlo za konkretne tehnične napake, pač pa za različno tolmačenje zakona.

Pristajanj in vzletanj letal na letališču še nekaj časa ne bo, niti predvidenega nedeljskega srečanja letalcev, za katerega je občina vabila že razposlala.

Igra živcev z letališčem

„Upali smo, da ga bomo dobili danes, vendar ga še nismo,“ je včeraj pozno popoldne povedala Manca Šetina Miklič iz kabineta radovljiškega župana.

Občina Radovljica težko pričakovanega uporabnega dovoljenja za novo vzletno-pristajalno stezo na letališču v Lescah od radovljiške upravne enote (UE) še ni dobila, brez njega pa ne morejo opraviti pregleda za pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Direktorat za civilno letalstvo na prometnem ministrstvu.

Padli na tehničnem
Na torkovem tehničnem pregledu so, kot je povedala Maja Antonič, načelnica UE Radovljica, ugotovili pomanjkljivosti.

„UE je določila osemdnevni rok za njihovo odpravo, uporabnega dovoljenja pa še ni izdala,“ je pojasnila načelnica. Na občini upajo, da ga bodo dobili čim prej in bi v petek lahko opravili pregled za obratovalnega.

„Če dovoljenj ne bomo uspeli pridobiti, bomo odprtje prestavili, saj letališča brez njih ne bomo odpirali,“ je poudarila Šetina Mikličeva.

Društvo očita, župan molči
Gradnja asfaltirane steze je občino stala 1,8 milijona evrov in ker se je letalska sezona že začela, želijo letališče odpreti čim prej, za to pa naj bi zadoščalo poskusno obratovalno dovoljenje.

„En mesec neobratovanja zavodu prinese od 15- do 20 tisoč evrov izgube, škodo pa bodo imeli tudi drugi uporabniki letališča. Zdajšnjo izgubo okrog 70 tisoč evrov smo nameravali sanirati do leta 2012, vendar ne z zaprtim letališčem,“ je pojasnil njegov direktor Pavel Škofic.

Odprtju letališča pa ostro nasprotujejo v Društvu gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, o čemer smo pisali že v petkovem Žurnalu24. Škofic je dejal, da želijo v društvu s tem zavlačevati in „vzbuditi dvom pri tistih, ki odločajo, da dovoljenj ne bi podpisali“, župan Janko S. Stušek pa očitkov društva ni želel komentirati, saj so po njegovem mnenju odraz nadaljnjega nasprotovanja letališču.

“Državo vodi birokracija”

“Od leta 2005 do danes nismo prišli nikamor. Ne vem več, kaj naj povem občanom. Zakonodaja se nenehno spreminja in zapleta.

Za sprejem občinskih prostorskih načrtov potrebujemo kar 37 soglasij, zakonsko predpisanih rokov pa se drži morda le 10 odstotkov soglasodajalcev. To državo vodi birokracija,” je na včerajšnjem soočenju županov zgornje Gorenjske s predstavniki vpletenih ministrstev dejal bohinjski župan Franc Kramar.

Maja Jeglič, predstavnica ministrstva za kulturo, je pojasnila, da povprečna zamuda traja kar 29 dni.

Birokracija in dovoljenja
Po besedah Valentine Gorišek, vodje oddelka za okolje in prostor Občine Jesenice, se ministrstva sama med seboj ne morejo dogovoriti. Dejala je, da so “zahtevali celo pregled kmetijskih projektov in mnenja kmetijske svetovalne službe za vsak projekt posebej”, česar po pojasnilih predstavnice ministrstva za kmetijstvo zakon sploh ne predvideva.

Podoben primer je predstavil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je dejal, da je morala Občina Radovljica pripraviti študije prometne ureditve pri prostorskem načrtu za staro jedro Krope, čeprav je cesta državna.

Težave z obvoznico Vrba in usklajevanji pa je predstavil žirovniški župan Leopold Pogačar: “Ko ministrico za kulturo prosiš, naj ti pomaga pri umestitvi obvoznice v okolje, ti odvrne, da ni ministrica za promet.

Ne ve, da je ravno soglasje njenega ministrstva pogoj za umestitev obvoznice. Med štirimi predlogi so na ministrstvu potrdili ravno tistega, za izvedbo katerega ni bilo pogojev.”

Z ministrstvom za okolje so pripravili peti predlog, za katerega pa Pogačar pravi, da bo sicer uvrščen v ureditveni načrt, a najverjetneje nikoli ne bo izveden.

Trajni posegi v prostor

Damjan Urankar z direktorata za okolje in prostor je kot glavno izpostavil številne spremembe zakonodaje. “Ni res, da smo blokatorji občin. Naša naloga je, da zagovarjamo javni interes v prostorskem načrtovanju.

Res je, da so postopki izjemno dolgi; v preteklosti jih je bilo manj, saj je bilo manj tudi občin. Gre za posege v prostor, ki pustijo trajne, včasih celo nepopravljive sledi, zato je o njih težko odločati čez noč ali včasih celo v enem mesecu.”

Za regijske načrte
Predstavniki ministrstev so se strinjali, da so za zamude krive spremembe zakonodaje, in po njihovem mnenju so nujno potrebna številna usklajevanja. Menijo pa, da se stanje izboljšuje in da bi regijski prostorski načrti stanje olajšali.

Na naše vprašanje, koliko zaposlenih na ministrstvih se ukvarja s prostorsko ureditvijo, so se odgovori navzočih predstavnikov ministrstev gibali med tri in sedem, kar pa je glede na dejstvo, da je v Sloveniji kar 210 občin, za reševanje vseh zahtevkov občutno premalo.

Občine pred bankrotom

Gorenjske občine se bojijo, da bodo ostale brez skoraj 70 milijonov evrov, ki so jih iz evropskih kohezijskih skladov pričakovale za urejanje kanalizacije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obtožujejo nepoštenih iger.

Spremenjeni pogoji
Župani najbolj prizadetih gorenjskih občin so na včerajšnji novinarski konferenci spomnili, da so z MOP leta 2008 uskladili nabor projektov, jih razdelili na tri sklope in začeli pripravljati ustrezno dokumentacijo za vloge za pridobitev pomoči. Konec lanskega leta so na oddane vloge od MOP začeli dobivati signale, da nekateri projekti pogojem kohezije ne ustrezajo več.

Slovenija Bananistan
Gorenjski župani so prepričani, da je MOP neupravičeno spremenila pogoje. “Samo v državi Bananistan se lahko zgodi, da kriteriji, ki so veljali pet let, na koncu ne veljajo več,” je bil kritičen šenčurski župan Miro Kozelj. V zraku visi komunalna ureditev celotnega južnega dela njegove občine. Še bolj slikovit je bil radovljiški župan Janko Stušek. “Stali smo v vrsti, da bi kupili vstopnice za predstavo z naslovom kohezija, kupili vstopnice, potem pa nam biljeter reče, da je dvorana zasedena.“

Bankrotirali bomo
“Bankrotirali bomo,” je na resnost problema opozoril bohinjski župan Franc Kramar. Spomnil je, da je občina že zgradila sekundarne vode, se zadolžila in delno pridobila sredstev evropskih strukturnih skladov. Boji se, da jih bodo morali vrniti, če ureditev kanalizacije ne bo zaokrožena s primarnimi vodi in čistilno napravo, ki so jih nameravali zgraditi s kohezijskimi sredstvi.