Drnča pred prisilko

“Težko je, saj plače zamujajo. Dolgujejo nam del aprilske in majsko plačo. Veliko jih je že odšlo. Tisti, ki ostajamo, moramo najti še kakšno delo za zraven, da lahko plačamo položnice,“ so včeraj za Žurnal24 povedali zaposleni v hotelu Drnča v Dvorski vasi, ki so zaman čakali na sestanek z novim direktorjem Miho Živcem.

Dočakali ga nismo niti novinarji, je pa Živec v sporočilu za javnost zapisal, da v družbi Predence pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev o začetku postopka prisilne poravnave.”Osnovni cilj je, da bi v postopku prisilne poravnave v čim večjem deležu dosegli poplačilo upnikov ter zagotovili obstoj in razvoj Hotela Drnča,“ je še zapisal.

Šest največjih upnikov družbe Predence, ki je zgradilo hotel, je namreč postalo lastnik te družbe, največji med njimi je novomeško podjetje Neo dom ladjedelništvo, iz katerega je tudi novi direktor. O tem, kakšen status ima nekdanji lastnik Predenca, podjetje Izolacija Kepic Milana Kepica pa Helena Vokič, vodja trženja v družbi Predence, ni želela govoriti. “O tem nimam nobene informacije,“ je bila kratka.

Tudi občinski dolžnik

Živec naj bi se danes sestal s 16 zaposlenimi, zagristi pa bo moral v še eno kislo jabolko, saj ima družba Predence blokiran račun. Še ta teden naj bi se z Živcem sestal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Predence nam dolguje dobrih 56 tisoč evrov, za to vsoto smo vložili izvršbo in zavarovali občinski denar,“ je dejal župan. Po Stuškovih besedah bi bil za kompleks Drnča najslabši stečaj, o 120-metrskem odseku obvozne ceste, ki jo morajo še zgraditi pa je dejal: “Upam, da bo zgrajena čim prej, z novimi lastniki pa se moramo dogovoriti glede plačila izgradnje.“

Letala še kar prizemljena

“Sporno je, da se nam v pogodbi oziroma sporazumu podtikajo še stroški – na leto za več kot 50 tisoč evrov –, ki niso točno določeni in se lahko med letom poljubno spreminjajo, kar pomeni, da ne bomo nikoli vedeli, koliko bomo zares plačali,” je za Žurnal dejal Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba Lesce.

Zaradi nepodpisane pogodbe člani kluba na leškem letališču ne morejo leteti. “Ne moremo niti vzdrževati letalskih licenc niti trenirati in tekmovati. Nismo se mogli udeležiti že štirih mednarodnih tekmovanj, vprašljiva je tudi udeležba na državnem prvenstvu konec julija, s katerega smo se po navadi vračali s kolajnami,” je pojasnil Kolar.

Nesoglasje med aeroklubom in vodstvom letališča je videti nerešljivo, težko razumljivo je tudi dejstvo, da je, kot zatrjuje Kolar, njihova zdajšnja pogodba veljavna, dokler ne podpišejo nove. Ta pa je za klub nesprejemljiva, kajti poleg letne najemnine 12 tisoč evrov bi morali plačevati še za več kot 50 tisoč evrov stroškov. “Zdaj lahko v Lescah leti le peščica pilotov, ki so v dobrih odnosih z direktorjem Pavletom Škoficem,” je dodal Kolar.

Žogica na strani kluba
Neurejeno je tudi lastništvo 17 letal, ki jih je pred leti kupil aeroklub. “Občina ni uredila lastniškega vpisa zanje, zdaj pa nas s tem izsiljuje, da ne moremo leteti,” je poudaril Kolar.

V klubu se sprašujejo, komu so trn v peti, in opozarjajo na prikrite namere po privatizaciji letališča ter na negospodarno poslovanje direktorja, ki naj bi onemogočal turistično letenje. Škofic je pojasnil, da so panoramski leti po novem mogoči le ob predhodni rezervaciji, jadralna letala pa lahko vlečejo samo letala, ki imajo vgrajen vitel za vlečno vrv.

O pogodbi za aeroklub prvi mož letališča pravi, da gre za najugodnejšo različico in da je žogica na strani kluba. “Če ne bomo našli skupnega jezika, bomo zadevo predali v reševanje sodišču. Zdajšnji sporazum pa je zame od 1. januarja neobvezujoč,” je pojasnil Škofic.

Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je na naše vprašanje, ali bo posegel med klub in vodstvo letališča, odgovoril: “Svoje mnenje sem že napisal; naj se sporazumejo. Moja naloga je, da poskrbim za zakonitost, vse drugo pa mora klub doreči z direktorjem letališča.”

Radovljičani dobili atletski park

Športno. Ob radovljiški osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so včeraj popoldne odprli nov atletski park.

Zgrajen je po standardih Mednarodne atletske zveze in Atletske zveze Slovenije, zato bodo na njem lahko prirejali tudi državna tekmovanja vseh kategorij. Na 16 tisoč kvadratnih metrih so šeststezno 400-metrsko tekališče, skakališče v daljino, troskok, višino in skok s palico ter metališče za kroglo in kopje. V parku sta še manjši nogometni igrišči s premičnimi goli, ki ju bodo lahko uporabljali po zasaditvi trave predvidoma v enem letu. Park so zgradili na zemljišču dotrajanega stadiona, upravljala ga bo OŠ Antona Tomaža Linharta, odprt pa bo od 7. do 22. ure.

Atletski miting krstil park
Ureditev atletskega parka je stala 800 tisoč evrov, večino denarja je zagotovila Občina Radovljica, šolsko ministrstvo je prispevalo dobrih 97 tisoč evrov, Fundacija za šport dobrih 61 tisoč evrov in Služba vlade RS za regionalni razvoj 178 tisoč evrov. Kot je poudaril radovljiški župan Janko S. Stušek, je novi park namenjen športni vzgoji otrok in mladine, športnim treningom in rekreaciji.

Po slovesnem odprtju je bil včeraj na novem parku miting Radovljica 2010, ki ga je pripravil Atletski klub Radovljica, tekmovalci pa so se v kategorijah moški, ženske, mladinci in dečki/deklice pomerili v teku na 60, 100, 400, 800 in 1.000 metrov ter v skokih v daljino in višino.

"Z zavlačevanjem uničujejo klub"

Lesce. “Od upravljalca letališča doživljamo žaljiv odnos in smo onemogočeni v naši dejavnosti, saj ne moremo leteti,” je na petkovem odprtju nove letališke steze in srečanju letalcev dejal Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba ALC Lesce.

Slovesno odprtje, ki so ga načrtovali že v začetku maja, a je bilo zaradi zapletov z dovoljenji prestavljeno, tudi v drugo ni minilo brez slabega priokusa. Tokrat zaradi spora med omenjenim klubom in javnim zavodom Alpski letalski center (ALC) Lesce glede vsebine nove pogodbe, ki še ni podpisana, zato 15 letal ostaja na tleh. “Smo edini nekomercialni uporabnik letališča, imamo 300 članov in upravljamo 17 letal. Naši člani, ki se pripravljajo na svetovno prvenstvo, ne morejo trenirati, članom bodo propadla pilotska dovoljenja in ne moremo izvajati šolanja pilotov. Menim, da se z zavlačevanjem načrtno uničuje klub,” je ogorčen poudaril Kolar in dodal, da niso pripravljeni plačevati izgube, ki je posledica neuspešnega poslovanja. Je pa društvo pripravljeno financirati obnovo letaliških objektov.

O pogodbi na skupščini kluba
Da je jabolko spora v denarju, je potrdil tudi direktor letališča Pavel Škofic. “Aeroklub ne plačuje izgube, pač pa gre za plačilo 12 tisoč evrov za najem zemljišč in hangarja. Mislim, da so klubski pogajalci malo zašli v svojih pričakovanjih. Če nekaterim vzpostavljanje reda na letališču ni všeč, si bodo morali poiskati drugega,” je povedal.

Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je ob tem pojasnil, da za omenjeni klub ni sporno plačilo 12 tisoč evrov, pač pa plačilo letalskih tarif. Aeroklub bo o novi pogodbi v naslednjih dneh razpravljal na skupščini, in kot je dejal župan: “Če bo volja in pripravljenost, bi bil spor lahko rešen v 14 dneh.”

Prostora je za vse

Otroci. Za otroke iz radovljiške občine, ki bodo s 1. septembrom dopolnili 11 mesecev in so jih starši vpisali v vrtec, je v sedmih radovljiških vrtcih dovolj prostora.

Na novo je vpisanih 254 otrok, v novem šolskem letu pa bo 40 oddelkov v vrtcih v Radovljici, Lescah, Kropi, Kamni Gorici, Begunjah ter na Brezjah in Posavcu obiskovalo 740 otrok. „Z reorganizacijo oddelkov znotraj zavoda in spremembo poldnevnih programov v celodnevne ter šestimi novimi oddelki bomo lahko sprejeli vse otroke, ki živijo v tej občini, od 43 otrok iz drugih občin pa smo jih sprejeli 22,“ je včeraj povedala Irena Kotnik, ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica. Cene ne bodo višje, tako bodo starši za prvo starostno obdobje odšteli dobrih 476 evrov, za drugo starostno obdobje pa dobrih 359 evrov.

Vsako leto več sredstev
Radovljiški župan Janko S. Stušek je pojasnil, da je občina lani iz občinskega proračuna za pokrivanje razlike v ceni namenila dobra dva milijona evrov, letos pa skoraj 2,4 milijona evrov.

“V Radovljici deluje še waldorfski vrtec in tudi za te otroke občina doplačuje. Zaradi višjih cen oskrbe in standardov – trije kvadratni metri površin na otroka – moramo iz leta v leto zagotoviti več sredstev,” je dejal župan.

Dograditev vrtcev
Občina bo v prihodnosti dogradila vrtca v Lescah in Radovljici, kjer bodo uredili devet novih igralnic, do leta 2020 pa bodo poskrbeli še za energetsko sanacijo radovljiškega, leškega, kroparskega in kamnogoriškega vrtca ter za vgradnjo dvigala v vrtcu na Brezjah.

Letališče bodo odprli sredi junija

Leško letališče, ki bi ga po izgradnji nove asfaltirane steze morali odpreti že pred dvema tednoma, je v četrtek po vrsti zapletov dobilo odločbo radovljiške upravne enote za 12-mesečno poskusno obratovanje.

Od četrtka je pravnomočno tudi gradbeno dovoljenje, na katerega sta bili dani dve pritožbi, vendar je upravno sodišče obe zavrnilo. Zdaj bo letališče lahko pridobilo še uporabno in obratovalno dovoljenje. “To je dobra novica, ki jo je večina Leščanov težko pričakovala. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja in skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem bosta izvedena ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa, ki morata izkazati, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti,” je včeraj dejal župan Janko S. Stušek. Leško letališče bo v ponedeljek ali torek začelo poskusno obratovati, uradno pa ga bodo odprli sredi junija.

Letalci ne morejo leteti
Kot je povedal direktor letališča Pavel Škofic, so bili zaradi neobratovanja na mesec ob 20 tisoč evrov prihodkov. “Še pomembnejša pa je izguba dolgoročnega ugleda,” je poudaril Škofic.

Na letališču bodo lahko pristajala letala, težka do šest tisoč kilogramov in z do osmimi sedeži. “Zdaj bodo lahko pristajala sodobnejša, tišja in okolju prijaznejša letala,” je pojasnil. Na dogovor z občino pa še čakajo v Aeroklubu ALC Lesce, saj od vodstva letališča niso dobili pooblastila za registracijo letal in jih že dva meseca ne morejo uporabljati. “Težave so se zgodile zaradi različnega razumevanja pogodb,” je poudaril Andrej Kolar iz omenjenega kluba.

Odprtja letališča še ne bo

Predvidenega odprtja nove, 1.130 metrov dolge letališke steze v nedeljo ne bo; kdaj bo letališče odprto, še ni znano.

“Po torkovem tehničnem pregledu upravna enota v času, ki je potreben za ureditev postopkov za začetek obratovanja letališča, še ni izdala odločbe o poskusnem obratovanju, kot so predlagali soglasodajalci in izvedenki. Zato obratovanje letališča za prireditev v nedeljo ni mogoče,” je včeraj pojasnila Manca Šetina Miklič iz kabineta radovljiškega župana in dodala, da bo datum odprtja znan, ko bo izdano dovoljenje za uporabo steze. V osmih dneh najverjetneje še ne bo uporabnega dovoljenja, brez katerega občina ne more pridobiti obratovalnega.

Odgovora na vprašanje, za kakšne tehnične pomanjkljivosti gre, nismo dobili niti na občini niti na letališču, izvedeli smo le, da naj ne bi šlo za konkretne tehnične napake, pač pa za različno tolmačenje zakona.

Pristajanj in vzletanj letal na letališču še nekaj časa ne bo, niti predvidenega nedeljskega srečanja letalcev, za katerega je občina vabila že razposlala.

Igra živcev z letališčem

„Upali smo, da ga bomo dobili danes, vendar ga še nismo,“ je včeraj pozno popoldne povedala Manca Šetina Miklič iz kabineta radovljiškega župana.

Občina Radovljica težko pričakovanega uporabnega dovoljenja za novo vzletno-pristajalno stezo na letališču v Lescah od radovljiške upravne enote (UE) še ni dobila, brez njega pa ne morejo opraviti pregleda za pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Direktorat za civilno letalstvo na prometnem ministrstvu.

Padli na tehničnem
Na torkovem tehničnem pregledu so, kot je povedala Maja Antonič, načelnica UE Radovljica, ugotovili pomanjkljivosti.

„UE je določila osemdnevni rok za njihovo odpravo, uporabnega dovoljenja pa še ni izdala,“ je pojasnila načelnica. Na občini upajo, da ga bodo dobili čim prej in bi v petek lahko opravili pregled za obratovalnega.

„Če dovoljenj ne bomo uspeli pridobiti, bomo odprtje prestavili, saj letališča brez njih ne bomo odpirali,“ je poudarila Šetina Mikličeva.

Društvo očita, župan molči
Gradnja asfaltirane steze je občino stala 1,8 milijona evrov in ker se je letalska sezona že začela, želijo letališče odpreti čim prej, za to pa naj bi zadoščalo poskusno obratovalno dovoljenje.

„En mesec neobratovanja zavodu prinese od 15- do 20 tisoč evrov izgube, škodo pa bodo imeli tudi drugi uporabniki letališča. Zdajšnjo izgubo okrog 70 tisoč evrov smo nameravali sanirati do leta 2012, vendar ne z zaprtim letališčem,“ je pojasnil njegov direktor Pavel Škofic.

Odprtju letališča pa ostro nasprotujejo v Društvu gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, o čemer smo pisali že v petkovem Žurnalu24. Škofic je dejal, da želijo v društvu s tem zavlačevati in „vzbuditi dvom pri tistih, ki odločajo, da dovoljenj ne bi podpisali“, župan Janko S. Stušek pa očitkov društva ni želel komentirati, saj so po njegovem mnenju odraz nadaljnjega nasprotovanja letališču.

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

Čebelarji namesto vrtičkarjev

“V petek smo Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj oddali prijavo na razpis za gradnjo čebelarskega središča, odgovor pričakujemo v dveh mesecih,” je včeraj za Žurnal24 povedala Alenka Langus, vodja radovljiškega občinskega referata za razvoj.

Gorenjsko čebelarsko razvojno izobraževalno središče bodo zgradili v neposredni bližini leške kmetijsko-gozdarske zadruge, na občinskem zemljišču, ki ga uporabljajo vrtičkarji. V 700 kvadratnih metrih velikem objektu bodo polnilnica medu, satnišnica, razstavni in informacijski prostor, delavnica ter predavalnica s 60 sedeži.

Gradnja čebelarskega središča – soglasje zanj so dale vse gorenjske občine – bo stala 1,2 milijona evrov, od tega naj bi pridobili za dober milijon evrov evropskih sredstev, preostalo pa bo zagotovila Občina Radovljica. “Do konca maja bo jasno, ali bomo dobili denar, medtem pa bomo objavili javni razpis za izvajalca,” je pojasnila Langusova.

Enoletna zamuda
Graditi naj bi začeli začetek junija, čebelarsko središče pa naj bi bilo končano jeseni prihodnje leto. “Zaradi dolgotrajnosti državnih postopkov in pridobivanja soglasij imamo enoletno zamudo, saj bi ga morali odpreti že septembra letos,” je poudaril radovljiški župan Janko S. Stušek.

Čebelarsko središče bo namenjeno izobraževanju čebelarjev, šolarjev in drugih, pomembna pridobitev pa bo tudi laboratorij, ki bo omogočal hitro odkrivanje bolezni čebel. “Upam, da bodo čim prej začeli graditi,” je dejal Anton Noč, eden od 683 gorenjskih čebelarjev. O zdravju čebel pa, da ni najboljše, saj so zaradi dolge zime v precej slabem stanju.