V Sokolu kulturni center

Bled. Razpadajoči sokolski dom, star 80 let, oziroma stavba TVD Partizan v neposredni bližini Ledene dvorane naj bi postal prostorno, sodobno kulturno središče, kakršnega na Bledu še ni.

Takšno rešitev si je v svoji diplomski nalogi zamislila 28-letna študentka arhitekture Aleksandra Bobek iz Ljubljane. “Iskala sem lokacijo in ob pomoči mentorja, profesorja Miloša Florjančiča, prišla do blejskega sokolskega doma. Želela sem srečališče za ljudi, prostor za vse vrste kulturnih dejavnosti,” je za Žurnal povedala Bobkova. Kulturno središče bi sestavljali trije objekti, grajeni iz kamna in stekla, v katerih bi bili večja gledališka dvorana in galerija ter prostori za delavnice.

Lastniki so se menjali
“S projektom sem zelo zadovoljna, zanima pa me, kako bi ga sprejeli domačini, kajti predvidela sem rušitev zdajšnje stavbe, ki – čeprav je spomeniško zavarovana – nima vrednejših arhitekturnih elementov,” je pojasnila mlada arhitektka.

…tako pa bi bil videti sodobni kulturni center. (Foto: Renata Škrjanc)

Sokolski dom je večkrat zamenjal lastništvo, njegovi lastniki so bili med drugim Športna unija Slovenije, Casinò Bled in poslovnež Anton Maglica, zdaj pa je v lasti podjetja Sol Adriatic. Kot je dejal Maglica, je omenjeno podjetje občini že ponudilo zamenjavo za to stavbo, vendar dogovora ni bilo, propadla pa je tudi zamisel, da bi vanjo preselili igralnico. “Stavba ni prazna, saj sta v njej hišniško stanovanje in dvorana, ki jo uporabljajo športniki, makadamsko parkirišče pa ima v najemu občina, a zanj ne plačuje najemnine,” je pojasnil.

Županu Janezu Fajfarju se je zdela zamisel o kulturnem centru odlična, vendar občina za odkup doma nima denarja, saj bi zanj po županovih besedah potrebovali vsaj dva milijona evrov.

Riklijeva vila je izvisela

“Zelo sem razočaran! Pričakoval sem, da bodo pomagali z vsaj nekaj tisoč evri, kajti na Bled vozijo vse pomembneže in z Bledom oglašujejo slovenski turizem,” je zavrnitev vloge za denar za obnovo Riklijeve vile včeraj za Žurnal24 komentiral blejski župan Janez Fajfar.

Poudaril je, da je stavba pomemben kulturni spomenik, “vendar naši argumenti za kulturno ministrstvo očitno niso dovolj”, je dodal. Za Marka Omana, lastnika oziroma zakonitega zastopnika Riklijeve vile, je bila zavrnitev njegove pritožbe na zavrnjeno vlogo za 200 tisoč evrov pričakovana. “Niti prvič niti drugič z vlogo nisem bil uspešen in je pristala na rezervni listi. Vendar me to ne bo odvrnilo od tega, da se bom na razpis, ki bo leta 2011, vnovič prijavil,” je pojasnil Oman.

Igralnica v Riklijevi vili?
Septembra bo začel razpadajočo stavbo rušiti; porušil bo stranska zidova in zadnji zid, sprednjega pa bo ohranil in ustrezno zavaroval. Na vprašanje, kdaj se bo lotil gradnje, je dejal, da datuma še ne more napovedati. “Odvisno je tudi od tega, kdaj bom dobil dovoljenje za apartmaje v Podkorenu, kajti zasluženi denar nameravam porabiti za gradnjo na Bledu (stala bo 1,2 milijona evrov, op. p.).” Poleg tega Oman za Riklijevo vilo išče soinvestitorja ali najemnika. Pogovarjal se je že z vodstvom Casinòja Bled, da bi v vilo preselili igralnico, vendar posebnega zanimanja za to po Omanovih besedah niso pokazali.

"Prah jemo z žlico!"

 Zahtevajo policaje

“Življenje je nevzdržno! Povsod na debelo prahu. Na zelenjavi, terasi, v stanovanju, in to kljub zaprtim oknom,” je včeraj za Žurnal24 obupana dejala Blejka Brigita Rozman.

Ogorčeni so bili tudi Alenka Potočnik, Polde Kvas ter zakonca Marija Magdalena in Uroš Stare, ki živijo na Poljski poti in Partizanski cesti; ta je zaradi gradnje kanalizacije trenutno razkopana.

Ne moti jih sama gradnja, saj kot so poudarili, razumejo, da dela morajo biti opravljena, živce pa jim parajo vozniki, ki ne spoštujejo popolne zapore prometa in po razkopani makadamski cesti dvigajo prah.

“Pred enim tednom sem šel na občino, vendar nisem nič opravil. Potegnil sem kratko! Veste, zdajšnje stanje ne moti le peščice, temveč vse stanovalce,” je pojasnil stanovalec Polde Kvas. Urošu Staretu je brezobzirni voznik celo poškodoval dvoriščna vrata, žena Marija Magdalena pa je dejala, da je povsod toliko prahu, da ga jedo z žlico.

Zaradi prahu brez gostov
“Z znaki je jasno označeno, kje velja popolna zapora prometa, vendar ga je zdaj še več, čeprav smemo voziti le stanovalci, ki živimo na območju zapore, in kmetje,” je povedal Stare.

Zaradi prahu je morala Alenka Potočnik, lastnica apartmaja, odpovedati goste: “Nemogoče je, da bi jih sprejela. V soboto sem govorila z županom (Janezom Fajfarjem, op. p.) in ga prosila, naj med gradnjo cesto polivajo z vodo, a mi je dejal, da tega ne bodo počeli, saj jo bodo v kratkem asfaltirali.“

Stanovalci pričakujejo, da bo občina poskrbela vsaj za močenje ceste, redarji in policisti pa za pogostejši nadzor nad kršitelji zapore.

Kot je povedal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj, so redarji voznike že nekajkrat opozarjali, zoper enega pa izdali tudi plačilni nalog. “Izgovorov ni, kajti kljub zapori so urejeni obvozi. Menim pa, da bi moral investitor predvideti tudi močenje makadama,” je dodal.

Predrage cisterne z vodo?
Franc Pavlič, svetovalec na Občini Bled, je na vprašanje, ali bodo stanovalcem ustregli, poudaril, da je cesta uradno zaprta. “V petek sem klical na policijo, naj poostrijo nadzor, glede prahu pa se še nismo odločili, ali bomo močili, kajti denarja za to nimamo predvidenega. Jutri (danes, op. p.) se bomo pogovorili z blejskimi gasilci, da bi z vodo močili vsaj dvakrat na dan, vse pa bo odvisno od cene. Poleg tega računam, da bo cesta asfaltirana konec junija,” je pojasnil.

“Letos res začnem”

“Danes bom oddal pritožbo oziroma nestrinjanje z odločbo ministrstva, saj menim, da je bila moja vloga neupravičeno zavrnjena,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile.

Na razpisu kulturnega ministrstva, na katerega je prispelo 210 vlog, je bila njegova vloga zavrnjena tudi v drugem poskusu, saj je zbrala le 12 točk od 15, kolikor bi jih najmanj morala.

Pri merilih o pomembnosti spomenika in povezanosti z drugimi razvojnimi projekti je prejela nič točk.

“Nad tem sem resnično začuden, kajti ne razumem, zakaj se, če je vila nepomembna, javnost tako zelo zanima zanjo in zgraža. Zavrnjena ni bila le vloga za gradbena, temveč tudi za restavratorska dela,” je poudaril Oman.

Ministrstvo ni reklo zadnje
Za obnovo Riklijeve vile, ki bo stala 1,2 milijona evrov, ima rezerviranega pol milijona evrov.

“Zagotavljam vam, da bom vilo obnovil. Če dobim državni denar, v enem letu, sicer pa v več fazah: letos bom porušil zadnji del hiše in streho, sprednjo steno pa pustil, in zagotovil varnost stavbe. Deset let sem si prizadeval pridobiti vse papirje, zato bi bilo povsem nelogično, da načrtovanega ne bi uresničil,” je pojasnil.

Jutri se bo sestal z blejskim županom Janezom Fajfarjem, da dorečeta, kdaj bi – zaradi turistične sezone – lahko začel gradnjo.

Na kulturnem ministrstvu pa smo včeraj izvedeli, da Oman vlogi ni priložil dokazil, da namerava vilo vključiti v turistične projekte.

Strokovna komisija zato dopušča možnost, da bi njegova vloga ob predložitvi dokazil lahko dobila dodatne točke, potrebujejo pa še mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

“Pred tem komisija ne more zavzeti dokončnega mnenja,” so zapisali v svojem odgovoru, kar pomeni, da bodo vlogo za Vilo Rikli še obravnavali.

Veslačev kot gledalcev

Tekma svetovnega pokala v veslanju, ki jo je Bled po 21 letih gostil prejšnji konec tedna, je sicer napolnila blejske hotele, privabila pa malo gledalcev.

Kot je včeraj za Žurnal24 povedal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva v občinah Bled in Bohinj, si je tekmovanja v treh dneh ogledalo okoli tisoč gledalcev, kar je precej manj, kot so jih na Bledu, ki v svetu slovi po najlepši veslaški progi, pričakovali. Najbolje obiskane so bile nedeljske tekme, ki si jih je ogledalo 500 gledalcev, parkirišča, na katerih je bilo prostora za 900 vozil, pa so bila precej prazna. Za red in varnost je skrbelo deset policistov, šest občinskih redarjev ter 80 rediteljev in varnostnikov. “Kršitev javnega reda in miru ni bilo, je pa bilo med obiskovalci nekaj negodovanja zaradi zapor, zato smo v nedeljo odprli pešpot pod gradom,” je dejal Sodja. Priljubljena sprehajalna pot okoli Blejskega jezera je bila namreč prehodna le do hiše ribiške družine, kjer je bila zapora.

Premalo za promocijo
“V Mali Zaki je bila draga veslaška oprema in zaradi strogih pravil je med tekmovanjem veljal drugačen prometni režim, sicer pa stadion po začetku tekme tudi zaprejo.Poleg tega so se obiskovalci lahko na prizorišče pripeljali brezplačno z ekološkimi avtobusi, ki jih poganja vodik, s čimer smo poskrbeli za okolje,” je pojasnil blejski župan Janez Fajfar in priznal, da je bil slab obisk tudi posledica neučinkovitega oglaševanja. “Tekmo bi morali bolje oglaševati v sosednjih državah in morda premisliti o organiziranih prevozih z vlaki. Tudi sam bi moral več narediti,” je poudaril župan.

Kitajci se vračajo
O vzrokih za slab obisk se bodo, da se ne bi ponovil ob svetovnem prvenstvu, kot je dejala Veronika Bakač, medijska predstavnica Veslaške zveze Slovenije, pogovorili na sestanku organizacijskega odbora, ki bo v naslednjih dneh. “Glede slabe volje zaradi zapor pa bo poti za pešce prihodnje leto treba drugače urediti,” je dodala. Dobro oceno pa je dobila veslaška infrastruktura, ki je še posebno navdušila kitajske in iranske tekmovalce, saj se že zanimajo za priprave na Bledu.

“Vila je test za vlado!”

V naslednjih dneh Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile, pričakuje odgovor kulturnega ministrstva na to, ali bo dobil denar za obnovo razpadajoče vile ob Blejskem jezeru.

V začetku februarja se je že drugič prijavil na razpis, in sicer za 200 tisoč evrov za gradbena in sto tisoč evrov za restavratorska dela. “Na razpisu pred tremi leti je moja vloga pristala na okoli 90. mestu, na rezervnem seznamu, čeprav sem izpolnjeval razpisne pogoje.

Nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti je celo izjavil, da dokler bom lastnik vile, ne bom zanjo od ministrstva dobil niti evra,” je pred dnevi za Žurnal povedal Mark Oman.

Če denarja tudi tokrat ne bo dobil, Riklijeva vila (pravzaprav ne gre za vilo, pač pa za enega od Riklijevih zdraviliških objektov, Riklijevi vili sta bili Mon Repos in Mon Plaisure, op. p.) tudi po 18 letih, odkar jo je kupil njegov oče Nicholas Oman, še ne bo dočakala obnove.

Objekt na izjemni lokaciji je ena od očitnejših blejskih sramot. Oman bo, če mu ne bo uspelo v drugem poskusu, poskusil še tretjič. “Sam lahko zagotovim polovico od enega milijona evrov, kolikor bo stala prenova, ki bi jo končal v enem letu in pol,” je pojasnil Mark Oman in dodal: “Me je pa oče resno opozoril, da na koncu ne bom dobil ničesar.”

Država naj sprejme zakon
Na kulturnem ministrstvu so pojasnili, da bodo rezultati razpisa objavljeni predvidoma do 15. maja. “V interesu ministrstva je obnova vseh ogroženih kulturnih spomenikov, vendar je to mogoče izvesti le skozi javne razpise v sklopu vsakokratnih razpoložljivih sredstev,” so zapisali.

Oman o prodaji Riklijeve vile ne premišljuje. “V njej nameravam urediti eno restavracijo zaprtega in eno odprtega tipa ter prostor za seminarje in stanovanje zase. O ureditvi nočnega kluba pa se še nisem odločil,” je dejal.

Zavlačevanje z obnovo jezi blejskega župana Janeza Fajfarja. “Kot sem obveščen, je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pri svojih zahtevah zelo popustil, saj mora Oman restavrirati le sprednjo fasado, vse drugo pa lahko poruši. Zato ne vidim nobene ovire za začetek obnove,” je poudaril župan, ki upa, da bodo v Sloveniji sprejeli zakon, ki bo omogočil, da bodo “lahko pri takih podrtijah, ki so pomembni kulturni spomeniki, ali razlastili lastnika ali pa mu zaračunali”.

Padajo stoletna drevesa

“Ogorčen sem nad odnosom ljudi do naše naravne dediščine. Škoda je neprecenljiva in nepopravljiva!” je bil ob včerajšnjem žaganju večstoletnih hrastov jezen blejski župan Janez Fajfar.

V naselju Dobe je zasebni lastnik brez soglasja občinske komisije požagal sedem mogočnih hrastov. “Od tega jih je imelo šest premer debla več kot 30 centimetrov, kar pomeni, da bi morala biti o posegu obveščena komisija. Zadevo bomo raziskali; v takih primerih je zagrožena globa,” je pojasnil Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj.

Komisija ni bila obveščena

Saša Repe z Občine Bled je potrdila, da morajo posamezniki po občinskem odloku o urejanju javnih površin pred posegi pridobiti soglasje občinske komisije, za žaganje hrastov pa ga ni bilo.

“Komisija o tem ni bila obveščena, kar pomeni, da so bili vsaj dvesto let stari hrasti, imenovani dobi, po katerih je naselje Dobe dobilo ime, požagani brez našega soglasja. Narejena je bila neprecenljiva škoda! Del zemljišča na Dobah je razglašen za naravno vrednoto – moreno, poraslo s hrasti dobi, ki daje podobo temu delu Bleda,” je dejal Janez Petkoš, član občinske komisije, in dodal, da bodo podali prijavo na policijo in inšpekcijo.

Padla tudi mogočna tisa

Pred leti so že posekali kapitalni hrast pred Petelinom na Dobah, hraste pa uničuje tudi gnojnica. “Ljudje ne upoštevajo občinskega odloka, saj so pred kratkim požagali tudi tiso častitljive starosti v parku pred festivalno dvorano. Ne zavedajo se, da s takimi samovoljnimi dejanji Bledu delajo nepopravljivo škodo,” je poudaril Petkoš.

Parkirni raj ali kaos

“Gospod župan, predlagam, da se odločite za eno uro in rečete, da se na primer od 19. ure parkira malo drugače. Ob tem je treba opozoriti ljudi, da ne zaprejo ceste. Če pa malo napačno parkirajo, je treba to tolerirati, glede na to, da ni parkirišč,” je na seji občinskega sveta predlagal občinski svetnik Anton Omerzel.

Meni, da bi morali zvečer in ponoči veljati drugačni predpisi za mirujoči promet in da redarji ponoči voznikov ne bi smeli kaznovati za nepravilno parkiranje. “Kako je mogoče, da redarji pišejo listke ob enajstih zvečer, polnoči, in celo ob enih ali treh zjutraj? Kdo jim to dovoljuje? Ko je ura več kot osem, devet zvečer, se ve, da ljudje pridejo zaradi turizma in lokalov, da se malo poveselijo,” je Omerzel podkrepil svojo zamisel in dodal: “Skrajno neprimerno je, če mamica pri pošti na pločniku parkira za pet minut, ker je vse zaparkirano, potem pa jo redar kaznuje.”

Župana Janeza Fajfarja s svojimi predlogi ni prepričal: “Nisem še bil na parkirišču pred hotelom Krim, ne da bi bil na voljo vsaj en prost parkirni prostor. Do pošte res ni daleč, le dve minuti. Nihče nima pravice, da parkira na pločnikih. Pravila morajo biti in enkrat moramo vzpostaviti red!”

Parkirnine ponoči ni
Ob predlagani liberalizaciji parkiranja je zmajeval z glavo tudi Robert Račman, komandir blejske policijske postaje. “Nemogoče je parkirati kjerkoli, kajti potem bo totalen kaos! Občinski redarji morajo opravljati svojo službo, sicer bodo zastoji. Za nas policiste zakon o varnosti v cestnem prometu velja 24 ur,” je pojasnil Račman in dodal: “Ljudje, ki prihajajo od drugod samo na zabavo in popivat – to ni turizem.”

Tudi zakoni, ki jih izvajajo redarji, veljajo 24 ur na dan. Podnevi preverjajo plačevanje parkirnine ter parkiranje na pešpoteh, pločnikih in conah za pešce, kjer lahko, prav tako kot v coni umirjenega prometa, nadzirajo tudi uporabo mobilnih telefonov in privezovanje. “V sodelovanju s policisti zvečer in ponoči izvajamo nadzor nad mirujočim prometom, vendar le na površinah za pešce. Ponoči je prostih parkirišč ogromno,” je poudaril Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj. Plačevanja parkirnine pa redarji ponoči ne preverjajo, saj jo je treba plačati le od 7. do 20. ure.

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

“Brez obvoznice bo zastal!”

 “Na Betinu smo še vedno v fazi dogovarjanja in ni jasno, ali nam bo uspelo. Gre za nasprotovanja nekaj lastnikov, ki zahtevajo prestavitev krožišča,” je pred dnevi o odkupih zemljišč za začetek gradnje blejske južne obvoznice povedal Jure Pejanovič z Direkcije RS za ceste (DRSC) in poudaril, da brez odkupljenih zemljišč ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja in začeti gradnje krožišča na Betinskem klancu, ki bi ga že morali graditi.

Lastniki zemljišč zahtevajo prestavitev predvidenega krožišča, kar pa po mnenju projektanta ni mogoče, saj za to ni dovolj prostora, poleg tega bi morali pripraviti tudi nov projekt.

“To pomeni, da bi blejsko zgodbo premaknili za deset let nazaj. Do leta 2013 moramo podpisati izvajalske pogodbe, drugače blejske južne obvoznice ne bo,” je pojasnil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije na DRSC. Če v dveh letih ne bodo pridobili gradbenega dovoljenja, bodo evropska sredstva za blejsko obvoznico izgubljena.

“Vsi smo za, ko pa mora čez naša dvorišča, je pa vsega konec,” je težave z odkupi komentiral Willenpart in dodal, da bo država, če bi izgubili evropski denar, težko zbrala 40 milijonov evrov, kolikor bo stala obvoznica.

Dogovor boljši od razlastitve
“Prepričan sem bil, da smo se tudi s štirimi lastniki, ki ne želijo podpisati, že uskladili, a kot kaže, ni tako. Nočem razlastitev in upam, da se bodo vendarle omehčali. V naslednjih dneh se bom še enkrat sestal z njimi, drugega pa občina ne more storiti, saj zemljišča odkupuje država,” je v petek pojasnil blejski župan Janez Fajfar in dodal: “Če zamudimo ta vlak, bo to usodno za razvoj Bleda. Bled bo brez obvoznice zastal!”

Na DRSC in občini upajo, da jim bo uspelo odkupiti zemljišča; z družino Potočnik, lastnico edine hiše, ki jo bodo morali porušiti, pa bodo v kratkem podpisali pogodbo.