Na peti progi Petrič

Kranj. Nekdanji plavalni as Darjan Petrič bo danes tudi uradno napovedal kandidaturo za župana Kranja. Žurnal24 je o njegovi odločitvi pisal že konec maja, v gorenjski prestolnici pa tako ostaja odprto le še vprašanje, kako se bosta odločila podžupan Igor Velov in Zares.

Dolžnost in priložnost
“Prepričan sem, da ima Kranj velik potencial, ki je bil do zdaj neizkoriščen,” je Petrič včeraj pojasnil svojo odločitev. Kandidaturo čuti tudi kot dolžnost. “Kranju vrniti tisto, kar je mesto ponujalo meni, da sem v življenju dosegel to, kar sem dosegel,” je dejal in priznal, da bo morebitno županovanje priložnost za nov zasuk jader v poklicni karieri, v kateri je že plul v akademskih vodah in zasebnem sektorju.

Velov še razmišlja
Petrič gre v župansko bitko sicer s podporo Socialnih demokratov in LDS, še vedno pa ni jasno, kako se bo na levem polu odločil Zares. V javnosti so se v zadnjem času pojavljali namigi o kandidaturi Velova; sam je včeraj še ni želel potrditi. “Nismo še sprejeli odločitve,” je zatrdil, priznal pa, da se odločajo med njim in podporo enemu od že znanih kandidatov. O imenih ni želel govoriti, je pa napovedal, da bo odločitev znana v enem tednu.

Zanimiva bitka
Kranju se sicer obeta ena izmed najzanimivejših predvolilnih županskih bitk doslej. Ob Petriču je kandidaturo uradno že napovedala Hermina Krt, za zdaj s podporo DeSUS. Na desnem polu bosta volilce prepričevala dolgoletna svetnika Bojan Homan (SDS in SLS) in Matevž Kleč (NSi), s podporo Stranke za napredek krajevnih skupnosti pa bo kandidiral tudi nekdanji župan Mohor Bogataj.

Občini zmanjkuje denarja

Proračun. Kranjska mestna uprava jeseni pričakuje finančne težave. V najboljšem primeru bo morala zamakniti nekatere projekte, v najslabšem pa jih celo črtati. Plače po zagotovilih uprave niso ogrožene.

Delnicam padla vrednost
Občini počasi zmanjkuje denarja za vse projekte, ki si jih je naložila pred začetkom leta. Vzrok so težave na prihodkovni strani proračuna, v katerega se ne zliva toliko denarja, kot so pričakovali, je opozoril podžupan Igor Velov in spomnil, da je bila občina neuspešna pri predvideni prodaji premoženja, nepremičnin in delnic. “Delnic ni smiselno prodajati, ker jim je padla vrednost, nepremičnine pa ne gredo v obtok,” je dejal Velov.

Da to drži, je potrdil tudi prvi finančnik občine in bodoči vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Mirko Tavčar. “Seveda drži,” je dejal. “V tem trenutku težave sicer še niso kritične, v primerjavi z drugimi občinami smo še vedno likvidni,” sta sicer mirila sogovornika.

Veliki niso ogroženi
Velov je zagotovil, da veliki projekti, kot sta knjižnica in obnova mestnega jedra, zaradi težav s finančnimi prilivi niso ogroženi in jih bodo izpeljali v skladu z načrti. Tudi plače zaposlenih v upravi in javnih zavodih naj ne bi bile ogrožene. “Tako črnega scenarija ne bo, bi se pa lahko zgodil, če bi spali in nič ukrepali,” je dejal Tavčar.

Kako ukrepajo
“Manjše investicije prestavljamo, določene racionaliziramo, klestimo stroške, ničesar pa do nadaljnjega ne črtamo,” je trenutne ukrepe pojasnil Tavčar. “Naj varčujejo,” je dejal tudi pregovorno kritičen opozicijski svetnik Stane Boštjančič. Sicer pa bi “od uprave pričakoval, da skliče izredno sejo o rebalansu, če težave res obstajajo. Da skupaj ocenimo in na novo ovrednotimo nujne projekte,” je dodal. Vodstvo občine je o rebalansu sicer razmišljalo, vendar pa od ideje odstopilo, meneč da bodo omenjeni ukrepi dovolj učinkoviti.

S štiristo jurji bi Triglavu šlo

Kranj. Novopečeni nogometni prvoligaš Triglav bi moral za prihodnjo sezono zbrati vsaj 400 tisoč evrov, če želi enakovredno meriti moči z ostalimi moštvi, je v ponedeljek na seji ocenil upravni odbor kluba.

Po mnenju predsednika Igorja Velova se s takim zneskom kranjski nogometaši še lahko spustijo v boj za obstanek.

“Štiristo tisoč evrov je še vedno pol manj, kot znašajo najnižji proračuni ostalih prvoligašev v prvi ligi,” je opozoril Velov, vseeno prepričan, da lahko finančni zaostanek za konkurenti nadoknadijo z lastnimi močmi.

Sponzorji zadržani
Velov se zaveda, da tudi oblikovanje tako težkega proračuna v času gospodarske krize ne bo mačji kašelj in da bo veliko odvisno od interesa gospodarstva. Možnost, da bi občina dodatno podprla prvoligaša je Velov, kot podžupan, zavrnil, od kranjskih podjetij, ki smo jih povprašali, pa se je včeraj odzvala le Sava, ki naj bi tudi letos financirala predvsem zdravniške preglede mladih nogometašev. Merkur, Iskratel, Iskraemeco, Gorenjska banka in Gorenjska borzna posredniška družba, se na naše poizvedovanje niso odzvali.

Trener še ni znan
Mimogrede, klub se v teh dneh odloča tudi o trenerju. V igri naj bi bila po navedbah Velova dva, o imenih včeraj dopoldne ni hotel govoriti, povedal je le, da bo odločitev padla do konca tedna.

Struževo bi rešilo stisko

Z adaptacijo objekta v Struževem bi lahko kranjska mestna uprava zagotovila manjkajoče zmogljivosti v kranjskih vrtcih v naslednjem šolskem letu. V nekdanji trgovini, kjer je zdaj skladišče, je prostora za dva oddelka. Skrbi povzroča zagotovitev finančnih sredstev.

V prid adaptaciji v Struževem govori kar nekaj dejavnikov. Po zadnjih ocenah v vrtcih manjka prostora še za približno 30 kranjskih otrok, kar bi z dvema oddelkoma skorajda pokrili. Hkrati je ta del Kranja z vrtci slabo pokrit, na Zlatem polju in v Struževem ga sploh nimajo, po drugi strani pa je samo v Struževem okrog 50 otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. “Starši trenutno vozijo otroke po celem Kranju,” je opozoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Pleša.

Občina za, vendar …
Adaptacija objekta v Struževem mika tudi občino. “Zdi se realna, pa tudi idealna rešitev,” meni kranjski podžupan Igor Velov. V obnovo se vseeno noče zaleteti. “Ni bila predvidena v proračunu,” pravi in pojasnjuje, da si v času gospodarske krize ne želi nepremišljeno nalagati bremen in zapasti v nelikvidnost. To ne pomeni, da v Kranju od ideje odstopajo.

Kako naprej
Velov je napovedal, da bodo proračun v naslednjih dneh natančno proučili in poskušali zagotoviti denar, vodja oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan pa je ocenil, da bi v primeru hitre odločitve vrtec v Struževem septembra lahko odprl vrata.

Nižje cene razburjajo

Pocenitev vozovnic mestnega potniškega prometa nas je udarila po žepih, v teh dneh opozarja vse več zaposlenih v kranjskih podjetjih. Ker je od cene mestnega potniškega prometa odvisen izračun nadomestila za prihod na delo, znaša razlika pri posamezniku tudi 30 in več evrov na mesec. Čeprav imajo največ koristi delodajalci, očitki letijo predvsem na občino – ta se jih odločno brani.

Kranjski podžupan Igor Velov tudi sam ugotavlja, da zaposleni pocenitev dojemajo, “kot da jih je občina prikrajšala za zaslužek”, vendar pa je opozoril, da občina na višine plač v podjetjih ne more vplivati. “Mi nismo znižali cene vozovnic, da bi koristili podjetjem,” je vztrajal Velov, direktor mestne uprave Aleš Sladojevič pa je dejal, da je povezovanje vprašanja nadomestila za prevoz na delo s cenovno politiko mestnega potniškega prometa nesmiselno. “Kaj bi se zgodilo, če bi cene občutno povišali?” se je vprašal, spomnil pa je tudi, da je ponekod v Sloveniji mestni potniški prevoz celo zastonj.

Stvar sindikatov
Velov je ob tem prepričan, da bi morali vprašanje višine nadomestila za prihod na delo reševati sindikati. Sindikalist večjega kranjskega podjetja se z njim očitno strinja. “Nadomestila za prevoz in prehrano za marsikoga predstavljajo pomemben del prihodka, zato je vprašanje zelo občutljivo,” je opozoril. Ker vodstvo v to še ni dregnilo, ni želel biti imenovan in dvigovati prahu, je pa napovedal, da bo sindikat morebitnemu znižanju nadomestila za prevoz na delo odločno nasprotoval. Prepričan je, da mora podjetje delavcem povrniti polno ceno, ne subvencionirane.

Ne morejo se kosati z avti
Sindikalist opozarja tudi, da se kranjski mestni potniški promet, ko gre za mobilnost, z osebnimi vozili ne more kosati. Z njim se strinja tudi zaposlena, ki v Kranj prihaja iz primestne občine. “Avtobus bi mi vzel preveč časa. Morala bi prestopati in usklajevati termine,” je razložila.

Nižje tudi na občini
Velov je sicer izrazil pripravljenost prisluhniti predlogom in jih morda posredovati v razpravo mestnemu svetu, nič pa ne kaže, da bi kranjska občina prevzela pobudo, pripravila lastnega in služila za zgled, saj tudi sama že obračunava nadomestilo za prihod na delo po novih cenah avtobusnih vozovnic. “Z javnim denarjem moramo ravnati gospodarno,” je bil odločen Sladojevič.

Občinski Čira čara

Občina Kranj je storila pomemben korak k obnovi nekdanje ekonomske šole. Pridobila je gradbeno dovoljenje za preureditev objekta in okolice za potrebe novega vrtca Čira čara. Vodstvo občine je napovedalo, da bo 250 otrok prag novega vrtca prestopilo leta 2011.

“Nekdanja ekonomska šola bo prenovljena. V njej bo 12 oddelkov in uprava Kranjskih vrtcev,” je napovedal podžupan Igor Velov. Ocenil je, da bo investicija vredna okrog pet milijonov evrov, in opozoril, da projekt predvideva prenovo notranjosti nekdanje srednje šole ter zamenjavo strehe, oken in napeljave na celotnem objektu, tudi sosednji osnovni šoli in telovadnici. Zraven naj bi uredili tri ločena igrišča in zagotovili več kot 50 parkirnih prostorov.

Od kod denar
Kdaj točno bo začetek del, Velov včeraj ni znal napovedati. “Računamo, da bi dela začeli oktobra,” je dejal. Še pred tem bodo morali prek razpisa izbrati izvajalca in zagotoviti potrebna sredstva. Dva od petih milijonov bi radi zagotovili s prodajo vrtcev Čira čara in Kekec ter sedeža uprave. “Obnova teh stavb bi bila dražja,” je smisel pojasnil Velov. Dražba bo junija, če pa zanimanja za hiše ne bo, “bomo pogojevali, naj jih bo izvajalec vzame v račun,” je zaključil.

Načrti s kranjskimi razvalinami

Načrti. Namesto opuščenega in dotrajanega stanovanjskega bloka Planina 2 bo verjetno zrasel poslovni objekt z garažami, sodeč po načrtih, s katerimi je Domplan v četrtek seznanil kranjsko mestno upravo. Ta je ideji naklonjena, ker pa se bo lega nove stavbe spremenila, je Domplanu svetovala, naj vloži predlog za spremembo prostorskih načrtov.

V slabem stanju
Objekt Planina 2 je že vrsto let v klavrnem stanju. “Nismo ponosni, zavedamo se, da je moteč,“ je priznala direktorica Domplana Vera Zevnik. Objekt še vedno stoji predvsem zaradi dolgotrajnega urejanja lastniških razmerij, pa tudi situacije na trgu. Domplan je namreč prvotno načrtoval gradnjo novih stanovanj, vendar pa je do popolnega lastništva prišel šele pred približno dvema letoma, ko so se razmere na trgu precej spremenile.

Drugačna rešitev
“Situacija na trgu gradnji stanovanj ni več naklonjena,“ je dejala Zevnikova in spomnila, da je medtem v neposredni soseski zraslo novo naselje Planina jug. V napovedih, kdaj bi lahko nov objekt stal, je previdna. “Z občino se pogovarjamo, kaj sploh smemo,“ je povedala po četrtkovem sestanku.

Občini predlog všeč
“Z vidika prostora je Domplanov predlog zagotovo boljša rešitev od obstoječe,“ je dejal podžupan Igor Velov. “Nova stavba bo obrnjena prečno, pridobili bi dodatne zunanje parkirne površine in garažo v dveh etažah,“ je razkril podrobnosti. Pričakuje, da bodo občinski prostorski načrti razgrnjeni še pred poletjem.

Podoben primer
Kranjska mestna uprava že dlje časa poskuša rešiti podoben primer dotrajane hiše ob Gasilskem trgu v neposredni bližini Gradu Khislstein. Stavba na Tomšičevi ulici 19 je v privatni lasti, lastnici pa živita v tujini. “To stavbo smo nameravali kupiti in podreti ter razširiti Gasilski trg,“ je pojasnila Mendi Kokot, predstavnica za stike z javnostmi pri kranjski mestni upravi, in dodala, da “razpoložljiva proračunska sredstva za nakup nepremičnim trenutno ne dopuščajo, da bi idejo uresničili”.

Tribuno so oklestili

Mestna uprava naj bi že sredi poletja pridobila gradbeno dokumentacijo za novo tribuno z atletsko dvorano v športnem parku. To je včeraj napovedal podžupan Igor Velov. Precej bolj zadržan je bil glede začetka gradnje. Ocenjuje, da bi bil velik uspeh, če bi staro tribuno začeli rušiti še letos.

Po novem pol cenejša
Spomnimo, Kranjčani so novo tribuno snovali že pred dvema letoma, pa niso pridobili sredstev ministrstva za šolstvo in šport. Takratne načrte so precej oklestili, tako da je zdajšnja finančna ocena za polovico nižja, vredna sicer okrog pet milijonov evrov.

Podžupan Igor Velov začetka gradnje ne želi napovedovati, “ker finančni viri še niso določeni”, se mu pa zdi gradbena dokumentacija pomembna, ker bo z njo občina pripravljena na prvi razpis, na katerem bo za gradnjo športne infrastrukture spet mogoče pridobiti državna sredstva.

Razlogov za novo je veliko
Obstoječa glavna tribuna v športnem parku je dotrajana, statično ni več ustrezna, neprimerna je za bivanje, stroški obratovanja pa so visoki, so razloge za novogradnjo večkrat navedli pri kranjski mestni upravi. Obstoječi prostor bo z novim objektom precej bolje izkoriščen.

Poglobili bi parkirišče
Po gradnji glavne tribune naj bi se občina lotila tudi zagotavljanja dodatnih parkirišč. Resno razmišlja o poglobitvi obstoječega med tribuno in bazenom ter gradnji dveh etaž. Sicer pa prav veliko manevrskega prostora nima. “Smo ujetniki v omejenem prostoru,” je bil slikovit Velov in spomnil, da športni park obdajajo zasebna zemljišča, katerih občini kljub večkratnim poskusom še ni uspelo odkupiti.

Lažje bodo parkirali

Stanovalci Župančičeve ulice na Hujah bodo do srede meseca dobili skoraj 50 novih parkirišč. Konec maja se bo začela tudi gradnja v Ulici Janeza Puharja in na Gogalovi ulici. Nove parkirine površine naj bi v obeh soseskah precej omilile stisko.

Spomnimo
Stanovalci Župančičeve ulice so se s pomanjkanjem parkirišč še zlasti soočili po novem letu, ko je mestna uprava na velikem javnem parkirišču na Hujah – tik pred vhodom v mestno jedro – uvedla parkirnino. Deležna očitkov je hitro napovedala gradnjo nadomestnih površin, s ciljem, da bi na vsako stanovanje v Župančičevi ulici zagotovila vsaj eno parkirišče.

Reševanje stiske

V soseski so začetek del težko pričakali. “Nekako smo se znašli,” je dejala stanovalka in pozdravila gradnjo. Se pa odkrito boji, da občinski cilj ne bo dosežen in da bo med stanovalci prihajalo do sporov. Novih parkirišč bo namreč dvakrat manj kot stanovanj, pa tudi enakomerno posejana ne bodo. Pred nekaterimi vhodi jih bo več, pred drugimi manj.

Negotov je tudi podžupan Igor Velov. Opozarja, da so na Župančičevi ulici prvotno načrtovali 16 parkirišč več, pa so izpadla, ker se občina, kot pravi Velov, z lastnikom ni uspela dogovoriti o odkupu potrebnega zemljišča. Upa, da bodo površine tudi brez teh 16 zadoščale, v nasprotnem primeru bodo poiskali še kakšno rešitev.

Boštjančič: Tečen, pa kaj

Več kot 150 vprašanj je v tem mandatu kranjski mestni upravi zastavil svetnik Socialnih demokratov Stane Boštjančič. Po tem precej izstopa. Najbližji zasledovalec jih je tretjino manj.

Tudi drugi bi morali
“Nisem spraševal, da bi izstopal,” zatrjuje Boštjančič. Za pogosto priglašanje k besedi krivi slabo komunikacijo vodstva občine z opozicijo ter gradiva na sejah. “Kdor jih resno prebere, vidi veliko pomanjkljivosti,” pravi. Pričakoval je, da bodo tudi drugi spraševali več. “Kdor pride na sejo samo pokasirat, mu je vseeno. Tak ne bo zastavljal vprašanj in takih je v kranjskem svetu kar nekaj,” je kritičen.

Boštjančiča opazka, da se ljudi, ki veliko sprašujejo in opozarjajo, prime etiketa tečnobe, ni ujezila. “Se strinjam. Tudi zame so taki tečni. Sam o sebi sicer ne mislim tako, z zornega kota občinske uprave pa se me lahko drži tak sloves,” pravi.

Premalo učinkoviti
Še posebno kritičen je do direktorja Aleša Sladojeviča. Po njegovem mnenju je ta odgovoren, da uprava kljub občutnemu povečanju števila zaposlenih ni nič učinkovitejša. Županu Damijanu Pernetu zameri, da ne ukrepa in da nima vizije. Zmernejši je do podžupanov Igorja Velova in Staneta Štrausa.