Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

Igor Potočnik

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Nasveti za večjo varnost v gorah – julij 2010

Smrt planinca: namesto 4 hodil 11 ur

Zdrsi so najpogostejši vzroki nesreč,” nam pove predsednik Gorske reševalne zveze (GRS) Igor Potočnik. Splošna ocena  pripravljenosti planincev sicer po njegovem ni kritična: “Oprema ni tako slaba, se pa res najdejo tudi kakšni turisti, ki gredo do slapa na Savici, potem pa si rečejo, da bi šli še na Črno jezero in gredo po Komarči gor v japonkah.”

Letos 16 smrtnih žrtev
Največ nesreč se sicer zgodi v Julijskih Alpah. Letos so reševalci posredovali že 140-krat. V gorskih nesrečah je umrlo 16 ljudi, skupno pa 25 (upoštevajoč še letalce in ostale). “Letos smo morali večkrat posredovati kot lani,” pravi Potočnik.

Kljub opozorilom veliko nesreč
Gorskih reševalcev ime in priimek ne zanimata. Mi rešujemo vse. Za to koristimo svoj prosti čas. Glede na to, da dajemo svoje dopuste, svoj prosti čas, da nam bo vlada očitno začela jemati še več denarja, zapuščamo družine za reševanje nas pa boli, da kljub opozorilom prihaja do takšnih nesreč,” še opozarja Potočnik. Dejstvo je, da v reševalni ekipi delujejo sami prostovoljci- z izjemo zdravnika, ki za 12-urno dežurstvo dobi 600 evrov neto.

S srečo tudi v teniskah
“Če imate srečo, lahko tudi v teniskah pridete gor in dol. Je še nekaj snežišč, ki jih sedaj počasi zmanjkuje zaradi vročine. Osnovno morate imeti vsaj zelo dobre čevlje. Odvisno je tudi, po kateri poti greste: po severni strani je čelada skoraj obvezna, če je bolj strmo, še pas in varovalni komplet. Če greste po južni strani, je malo drugače, ker ni tako strmo. Tudi tam čelada ni odveč,” je dejal Andrej Robič glede vzpona na Prisojnik.
Več o tragičnem koncu vzpona Tineta Velikonje na Prisojnik si lahko preberete v članku “Na goro šel brez opreme”.

“Kaj hoče tak človek dokazati?”
Številni ne znajo dobro oceniti svojih sposobnosti, kar bi lahko rekli tudi za zadnji primer smrti na Prisojniku. “Gre za to, da je bil človek star 81 let in da je 11 ur hodil na Prisojnik, za katerega se drugače predvidevajo štiri ure. Starost in fizična pripravljenost naredita svoje. Ne vem, kakšen smisel ima, da se tako star človek poda na tako goro. To je katastrofa. Ni mi jasno, kaj tak človek hoče dokazati,” pravi Potočnik in prizna, da ga takšni primeri razjezijo.

Da bi se izognili podobnim nesrečam, vam spodaj ponujamo nekaj nasvetov:

1. “V tem vremenu je obvezno imeti dovolj tekočine in upoštevati logistiko, da se pravočasno odpravite na hrib. Čim bolj zgodaj,  če pa vidite, da ne gre, se obrnite pravi čas,” ob vročih poletnih dneh opozarja načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič.
2. O vašem vzponu naj bodo obveščeni tudi vaši bližnji: ti bodo lahko pravilno ukrepali, če vas do dogovorjene ure ne bo doma.
3. Poskrbite za ustrezno fizično pripravljenost. Poleg tega preverite, kakšni bodo vreme in temperature, da vas vročina ne preseneti. Planinski vzpon ali pohod morate začeti dovolj zgodaj. Tako se boste lahko tudi izognili popoldanskim nevihtam ali vročini. Izberite si vzpon, ki bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju.
4. Bodite popolno opremljeni: najbolj pomembni so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku imejte tudi malico, pijačo, osebne dokumente, kapo, vetrovko, zaščitno kremo, sončna očala, rezervna oblačila, mobilni telefon, kompas, svečo in baterijsko svetilko; ob daljšem in zahtevnejšem vzponu ne bo odveč niti bivak – spalna vreča.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Pogrešanega planinca našli mrtvega – Jezersko, julij 2010

Na Jezerskem umrl planinec

Iskalno akcijo so vodili policisti s Policijske uprave (PU) Kranj, truplo pa so v dolino prepeljali gorski reševalci z Jezerskega.

Prijava pogrešane osebe je bila podana včeraj zvečer. Moški naj bi bil sam, namenjen pa je bil na območje Jezerskega,” nam je že zjutraj dejal Drago Cvetanovič s PU Kranj.

Tiskovni predstavnik PU Kranj Andrej Zakrajšek pa nam je potrdil, da so ga v dopoldanskih urah že našli, žal mrtvega. “Moški se je podal v planine. Vse okoliščine kažejo, da je šlo za nesrečo, se pravi padec. Glede na to, da še vedno čakamo potrditev, da gre res za to osebo, ki smo jo iskali, več informacij ne morem dati.

Bil je dobro opremljen
Kot je za Žurnal24 pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Igor Potočnik, so planinca našli v globeli pod steno Kranjske Rinke s policijskim helikopterjem, reševanje pa je oviralo tudi slabo vreme. Aktivirani so bili tudi gorski reševalci z Jezerskega, vendar so zaradi slabega vremena čakali. Planinec, šlo naj bi za Slovenca, je bil sicer po Potočnikovih informacijah dobro opremljen.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Največ nesreč se zgodi poleti – junij 2010

Poleti kar polovica vseh nesreč

V posamezni reševalni akciji je udeleženih najmanj pet ljudi: pilot, kopilot, tehnik, zdravnik reševalec, letalec reševalec. Številu usposobljenih s strani Gorske reševalne zveze (GRS) moramo dodati še nekoga s policije, ki opravi ogled kraja nesreče.

2009: GRS v številkah
391 intervencij
11.037 reševalnih ur
456 ponesrečencev

Največ nesreč in posredovanj je v Julijskih alpah, ki so tudi najvišje,” ob tem pojasnjuje Igor Potočnik, predsednik GRS.

Ko pride do nesreče, časa za razmišljanje ni: helikopter po prihodu na kraj dogodka izvleče vitlo, spusti zdravnika in reševalca do ponesrečenca, kjer se odpneta in vpneta v steno. tam ponesrečencu nudita najnujnejšo pomoč in ga premestita v transportno vrečo. Nato pokličeta helikopter, ki preleti nazaj in najprej dvigne ponesrečenca ter še enega člana naveze. Nato pobere še drugega člana in odleti v najbližjo bolnišnico.

Novost na smučiščih:
V začetku leta je gorska policijska enota preizkušala (za nas) novo metodo reševanja, ki je v svetu že uveljavljena. Žal je bila to le preizkusna doba, kot pravi Potočnik in dodaja: “Kadar bo šlo za hujše poškodbe (glave, stegnenice, hrbtenice), se bo v prihodnosti skoraj zagotovo uporabljal helikopter.” Prednost metode tehničnega reševanja je to, da se helikopter dvigne neposredno nad ponesrečenca in ga z vitlom dvigne ter odpelje v bolnišnico. Pri klasičnem reševanju pa je ponesrečenca potrebno najprej varno spraviti v dolino in od tam naprej.

Vsekakor je najbolj nevaren del, ko se spustijo do ponesrečenca in nato, ko ga pobirajo iz tega ven,” dodaja Potočnik.

Lani je Gorska reševalna zveza opravila 391 intervencij, dežurna posadka Slovenske vojske pa 142. Kako izgleda posamezna akcija, bodo skupaj prikazali na današnji vaji v Begunjah. Vajo Draga 2010 organizira jo GRS, ki bo prikazala svoje delo na težko dostopnih krajih s pomočjo helikopterja, točneje dvig ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči in ponesrečenca, ki visi v steni.

Poleti kar polovica vseh reševanj
V Slovenski vojski opažamo, da se je v preteklih letih število reševanj v poletnih mesecih izrazito povečalo in da dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske rešuje tudi večkrat na dan. Po številu se v poletnih mesecih zgodi 52 odstotkov vseh nesreč v letu. V poletni sezoni se v povprečju zgodi tudi do deset gorskih nesreč na teden,” so ob tej priložnosti v sporočilu za javnost zapisali v SV.

Letos je denimo 25. helikoptrski bataljon SV v gorah posredoval že 40-krat. Lani je bila pomoč dežurne posadke potrebna 142-krat v celem letu, od tega 116-krat v gorah. GRS pa je zabeležila 391 intervencij, pri čemer so prepeljali 456 ponesrečencev (46 jih je umrlo).

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Kako postati gorski reševalec?

Dan reševalcev. V svoje vrste danes dobili nove okrepitve. “Želimo si biti predvsem v družbi kolegov in družin, kajti le ti velikokrat trepetajo za naša življenja,” pravi predsednik GRZS Potočnik.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave: