Drnča pred prisilko

“Težko je, saj plače zamujajo. Dolgujejo nam del aprilske in majsko plačo. Veliko jih je že odšlo. Tisti, ki ostajamo, moramo najti še kakšno delo za zraven, da lahko plačamo položnice,“ so včeraj za Žurnal24 povedali zaposleni v hotelu Drnča v Dvorski vasi, ki so zaman čakali na sestanek z novim direktorjem Miho Živcem.

Dočakali ga nismo niti novinarji, je pa Živec v sporočilu za javnost zapisal, da v družbi Predence pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev o začetku postopka prisilne poravnave.”Osnovni cilj je, da bi v postopku prisilne poravnave v čim večjem deležu dosegli poplačilo upnikov ter zagotovili obstoj in razvoj Hotela Drnča,“ je še zapisal.

Šest največjih upnikov družbe Predence, ki je zgradilo hotel, je namreč postalo lastnik te družbe, največji med njimi je novomeško podjetje Neo dom ladjedelništvo, iz katerega je tudi novi direktor. O tem, kakšen status ima nekdanji lastnik Predenca, podjetje Izolacija Kepic Milana Kepica pa Helena Vokič, vodja trženja v družbi Predence, ni želela govoriti. “O tem nimam nobene informacije,“ je bila kratka.

Tudi občinski dolžnik

Živec naj bi se danes sestal s 16 zaposlenimi, zagristi pa bo moral v še eno kislo jabolko, saj ima družba Predence blokiran račun. Še ta teden naj bi se z Živcem sestal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Predence nam dolguje dobrih 56 tisoč evrov, za to vsoto smo vložili izvršbo in zavarovali občinski denar,“ je dejal župan. Po Stuškovih besedah bi bil za kompleks Drnča najslabši stečaj, o 120-metrskem odseku obvozne ceste, ki jo morajo še zgraditi pa je dejal: “Upam, da bo zgrajena čim prej, z novimi lastniki pa se moramo dogovoriti glede plačila izgradnje.“

Hotel Alpina je varen

“Odpravili smo vse pomanjkljivosti in še več, tako da hotel zagotavlja varnost za zaposlene in goste,” je za Žurnal24 povedal direktor Hita Alpinee Miran Čurin.

Prve goste naj bi sprejeli že v petek. Kot smo že poročali, so po odkritju nevarnih koncentracij legionele v celoti prenovili vodovodni sistem v hotelu, saj predpisani ukrepi, toplotni šoki, niso izkoreninili nevarne bakterije.

Prenova je stala okoli sto tisoč evrov, zaradi zaprtja hotela pa so imeli okoli pol milijona evrov izpada dohodka.

Legionela vzela pol milijona evrov

“Čakamo še izsledke analiz, minilo je že deset dni od zadnjega odvzema vzorcev, neuradno pa kaže dobro,” je v četrtek za Žurnal24 povedal direktor družbe Hit Alpinea Miran Čurin.

V ponedeljek pričakujejo izsledke analiz, je pojasnil Čurin, v torek pa obisk zdravstvene inšpekcije. Odprtje hotela so načrtovali že za ta konec tedna, vendar je prestavljeno na prihodnji konec tedna.

Za prenovo sto tisoč
Vse napake so odpravili, je zagotovil Čurin, prenovili so celoten vodovod, namestili sistem za kloriranje vode, zamenjali pipe in povečali pretoke. Celotna investicija v prenovo jih je stala okoli sto tisoč evrov, okvirno pa izpad dohodka zaradi težav z legionelo ocenjujejo na okoli pol milijona evrov.

Spomnimo, hotel Alpina, ki je bil aprila zaradi pomanjkanja gostov zaprt, se je pred odprtjem v začetku maja spopadel s težavami zaradi nevarnih koncentracij bakterij legionele v vodovodnem sistemu, zaradi česar je ostal zaprt.

Plaža pod Triglavom

Odprtje. Ob Vodnem parku Bohinj v Bohinjski Bistrici sta obiskovalcem od danes na voljo nova zunanja bazena in sončna terasa, ki so ju odprli sinoči.

Večji bazen in manjši otroški skupaj merita 200 kvadratnih metrov, v prizidku pa so uredili pokrita prostora z ležalniki in sončno teraso. S to naložbo je investitor podjetje MPM Engineering zaokrožil ponudbo vodnega parka in bistveno povečal ležalne površine. „Nova bazena in terase so namenjeni obiskovalcem in tudi hotelskim gostom, za katere je bilo v vodnem parku premalo prostora, saj smo v deževnih poletnih dneh našteli na dan tudi 600 obiskovalcev. Poleg tega se Bohinjsko jezero ob slabem vremenu hitro ohladi in potrebe ljudi so narekovale zunanja bazena, v katerih bo voda ogrevana,“ je včeraj za Žurnal24 dejal Anže Čokl, direktor Vodnega parka in hotela Park Bohinj.

Kljub krizi nove naložbe
Naložba je stala dva milijona evrov, od tega je 1,5 milijona zagotovil Ribniški razvojni sklad, preostalo pa investitor. V vodnem parku so prenovili restavracijo, kljub novim bazenom pa cene vstopnic ostajajo enake. V hotelu in vodnem parku je 65 redno zaposlenih, Čokl pa je pojasnil, da jih bodo v poletni sezoni začasno zaposlili še okoli sedem.

Vodni park na leto obišče od 70 tisoč do 80 tisoč obiskovalcev, v prihodnje računajo, da jih bo še za deset odstotkov več. Na vprašanje, kako jim kljub gospodarski krizi uspevajo nove naložbe (lani so odprli nov hotel, op. p.) je Čokl odgovoril: “Gre za družinsko podjetje, imamo lastno projektiranje in nadzor, in zelo pazimo, kako ravnamo z denarjem, poleg tega z ekološko naravnanostjo na leto privarčujemo od 40 do 50 odstotkov energije.“

Gradili bi mestni hotel

V samem centru Kranja se obeta nov hotel. Stal naj bi v Prešernovi ulici, kjer naj bi investitor preuredil stavbo nekdanje banke.

“Naša namera o gradnji hotela v Kranju drži,” je povedal Jacob Shpigel, direktor podjetja Bela vinoteka, in dodal, da načrtujejo preureditev obstoječe stavbe v 20 apartmajev, pozneje pa še zidavo povsem novega butičnega hotela s 30 sobami.

Izvrstno izhodišče
“Za Kranj smo se odločili zaradi bližine Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, smučišča Krvavec in Bleda,” je naštel Shpigel, ki meni, da je Kranj izvrstno izhodišče za izlete po vsej Sloveniji, všeč pa mu je tudi staro mestno jedro. “Imamo povezave s tujimi turističnimi operaterji, ki bi zagotavljali dovolj turistov skozi celo leto,” je napovedal.

Začeli bi takoj, če …
“Hotel bi lahko začeli uresničevati takoj, če bi nam to dopuščali prostorski načrti Mestne občine Kranj,” je razkril Shpigel in dodal: “Ko bo gradnja dovoljena, bo končana hitro.” Prepričan je, da bi novi mestni hotel s svojimi gosti popestril obisk ne samo Kranja, temveč tudi regije.

Najmanj leto in pol
Da predvidene spremembe na objektu po obstoječih prostorskih dokumentih za mestno jedro niso mogoče, je opozoril tudi kranjski podžupan Stane Štraus.

Povedal je, da imajo v mestnem jedru še veliko pobud, do katerih se želijo v prostorskih dokumentih opredeliti usklajeni, tako z lokalno skupnostjo kot tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Predvideva, da spremembe prej kot v letu in pol ne bodo sprejete.

Bazena nared konec junija

Triindvajsetega junija bodo ob Vodnem parku Bohinj odprli zunanja bazena in z novim prizidkom povečali površine, namenjene kopalcem.

Poleg zdajšnjih bazenov jim bosta na voljo velik rekreacijski bazen in bazen za otroke. “V našem parku gre predvsem za družinski turizem, zato temu sledimo s ponudbo. Zdajšnje zmogljivosti parka so bile zaradi dobrega obiska in po odprtju hotela – za hotelske goste je uporaba vodnega parka vključena v ceno – premajhne, saj je bil bazen med počitnicami celo prepoln, zato smo dogradili bazena, sanitarije, tuše, površine za 160 ležalnikov in dodali sončno teraso,” je povedal Boštjan Čokl, direktor družbe MPM Engineering, ki je tudi investitor novih bazenov, ki bosta stala dva milijona evrov.

Bazenska voda za hlajenje
Rekordni obisk v vodnem parku je bil 912 obiskovalcev v enem dnevu, v povprečju pa jih okoli 300 na dan oziroma dobrih 80 tisoč na leto. Tako v vodnem parku kot Park hotelu Bohinj dajejo velik poudarek na ekologijo, zdaj bodo z bazensko vodo hladili lastne naprave za proizvodnjo električne energije.

Drugo leto še dvorana
“S tem smo že skoraj pri koncu našega investicijskega ciklusa, čaka nas le še obnova dvorane v Kulturnem domu Joža Ažmana, kjer bomo uredili sodobno kongresno dvorano. Ta čas pripravljamo dokumentacijo, dela pa bomo začeli prihodnje leto,” je pojasnil Čokl.

Gradbenik bo pralec

Bled. “Iščemo natakarje, kuharje, sobarice, čistilke in slaščičarja. Zaposlimo od 40 do 50 ljudi,” je na včerajšnjem zaposlitvenem sejmu povedala Mojca Čeferin Kveder, vodja kadrovske službe v Sava hotelih Bled, kjer izvajajo tudi program delovnega preizkusa. “Posameznik se lahko pri nas en mesec usposablja in v tem času ugotovimo, ali ga lahko zaposlimo,” je pojasnila.

“V prihodnosti bodo priložnosti za brezposelne zagotovo v poklicih nege in oskrbe starejših, predšolske vzgoje ter informatike.” Dragica Ribnikar (Foto: Renata Škrjanc)

Kranjska služba Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je včeraj na Bledu pripravila tretji zaposlitveni sejem, na katerem je možnosti zaposlitve predstavilo 13 delodajalcev, prvič pa so se predstavile tudi izobraževalne ustanove.

Festivalna dvorana je bila dobre tri ure borza dela, na kateri so ponujali delo v gostinstvu, turizmu, prevozništvu, zavarovalništvu, gradbeništvu, predšolski vzgoji ter negi in oskrbi starejših. Bojan Zakotnik iz podjetja Gradbinec GIP je povedal, da potrebujejo gradbene tehnike in inženirje – na leto zaposlijo od dva do tri.

Nove priložnosti
Za odlično zamisel so zaposlitveni sejem ocenili iskalci zaposlitve. Jeseničan Mustafa Sadić je brez dela pol leta in je iskal pomožna dela. “Delal sem v gradbeništvu, zdaj pa zaradi starosti za to delo nisem najbolj primeren, zato se dogovarjam za delo pralca. Sejem je odlična priložnost, da se spoznaš z delodajalci in dobiš več informacij,” je povedal.

Z upanjem je prišla na sejem tudi Radovljičanka Tina Jagrič Vogelnik, ki je pred enim mesecem ostala brez dela. “Iščem karkoli: rada bi delala v vrtnariji, ali kot pomočnica v kuhinji, lahko tudi kot sobarica – karkoli pač. Premišljujem tudi o prekvalifikaciji za pomočnico vzgojiteljice,” je dodala.

Po besedah Dragice Ribnikar, direktorice kranjske službe ZRSZ, so učinki sejma dolgoročni; iskalci zaposlitve se seznanijo s potrebami na trgu, nekateri pa se odločijo za novo karierno pot. “Uspeh sejma ni vedno le sklenitev delovnega razmerja,” je poudarila in dodala, da je med brezposelnimi na Gorenjskem največ starejših od 50 let in takih brez izobrazbe. Darja Škrjanc z ZRSZ pa je dodala, da imajo brezposelni veliko možnosti – od izobraževanj in subvencij do prekvalifikacij, zavod pa v nekaterih primerih financira tudi šolanje.

Težava pri samoplačnikih
Da je med brezposelnimi interes tudi za izobraževanje, je potrdila Polona Biba Drol, organizatorka izobraževanja in usposabljanja iz kranjskega podjetja B&B. “Težava je pri samoplačniških programih, zato je dobro, da zavod nekatere financira. Takih primerov imamo v naši šoli približno pet na leto,” je poudarila.

Legionele se še niso znebili

“Pri zadnjem vzorčenju vode iz hotela Alpina sta dva vzorca vode po vsebnosti legionele še vedno presegala mejne vrednosti. Hotel Alpina tako ostaja zaprt do konca junija, v tem času pa bomo v celoti prenovili vodovodno omrežje, povečali pretoke in namestili dodatne črpalke,” je včeraj povedal direktor Hit Alpinee Kranjska Gora Miran Čurin.

V vodovodnem sistemu hotela so opravili vse predpisane ukrepe, vendar nevarne bakterije še niso zadostno omejili, je pojasnil Čurin: “Opravili smo dezinfekcijo, tri toplotne šoke, torej spuščanje segrete vode, kjer pa se je pojavila težava: hotelski kotli niso zdržali zahtevanih količin vroče vode, saj gre za od 120 do 150 tisoč litrov. Ukrepe nam je naložil tudi inšpektorat za delo, dopolnitev ocene tveganja in ponovno opredelitev delovne opreme smo že izvedli, do konca junija pa bomo priskrbeli tudi mnenje zdravnika.”

Vir okužbe še vedno neznan
Kot smo že poročali konec aprila, je zaradi posledic okužbe z legionelo domnevno umrl eden izmed vzdrževalcev, zaposlenih v hotelu Alpina. “Družini smo ponudili vso potrebno pomoč,” je razložil Čurin in dodal, da še vedno ni potrjeno, da se je delavec z legionelo okužil pri delu v hotelu Alpina. To je potrdil tudi vodja območne enote zdravstvenega inšpektorata Kranj Gaber Šuštaršič. Kot je pojasnil, gre pri preiskavi vira okužbe za DNK-analizo bakterij, tovrstne preiskave pa trajajo okoli mesec dni.

Šuštaršič je pojasnil tudi to, da je hotel sicer najverjetnejši vir okužbe, vendar se tega z gotovostjo ne da zatrditi: “Gre za unikaten primer, mislim da še ni bilo primera, da bi se z legionelo okužil delavec pri vzdrževalnih delih, saj nikomur ni popolnoma jasno, kje in kako je bil izpostavljen nevarni obliki legionele (kapljice v zraku).”

Na poroko v srednji vek

“Grajska poroka je ena od najboljših zamisli, ki so se jih lotili na Bledu. To, kar se je imelo zgoditi, se je zgodilo na nepozaben in enkraten način,” je po poročnem obredu nasmejan in srečen dejal ženin Simon Zorman z jeseniškega Javornika, ki je v soboto na Blejskem gradu večno zvestobo obljubil ženi Poloni, z njima pa se je veselila tudi njuna triletna hči Urša.

Zale neveste in ponosne ženine so izpred hotela Toplice na grad pripeljali blejski fijakarji, ki so v soboto na ogled postavili svojo novo opremo. (Foto: Renata Škrjanc)

Zormanova sta bila eden od treh parov, ki so se po srednjeveških običajih poročili na Grajski poroki, blejski novosti, ki je stala okoli sto tisoč evrov in za katero je blejskemu zavodu za kulturo uspelo pridobiti evropski denar. Usodni da so na gradu izrekli tudi Tanja Urankar in Robert Ravnikar ter Eva Benigar in Klemen Kostič. Na štiridnevni srednjeveški prireditvi je sodelovalo več kot 70 nastopajočih, med njimi tudi Igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja in lajnarji.

Pred vrhuncem: poročni pari v lepih srednjeveških oblačilih, preden so dahnili usodni da. (Foto: Renata Škrjanc)

Po srednjeveško vse leto
“Ko sva izvedela, da sva izbrana, se je vse zgodilo v dveh ali treh tednih, kar je morda bolje kot dolgotrajne priprave. Poleg tega nisva imela skrbi z izbiro nevestine obleke in v srednjeveških oblačilih sva se počutila odlično,” je povedal Zorman in zaupal, da bosta z ženo medene tedne preživela v toplih krajih.

Grajska poroka se je končala včeraj na Blejskem otoku, kjer so mladoporočenci pozvonili na zvon želja, srednjeveška poroka pa je, kot je poudaril Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, del blejske ponudbe, in pari se bodo tako lahko poročali tudi v prihodnje.

Festival cvetja mika Škote

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo v soboto ob 20. uri odprli četrti Mednarodni festival alpskega cvetja, ki bo tudi osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti.

Turizem Bohinj bo festival pripravil v sodelovanju z Zavodom Triglavski narodni park (TNP) in okoljskim ministrstvom. V Bohinju in okolici se bo zvrstilo več kot 40 dogodkov: predavanj, delavnic, vodenih botaničnih in drugih izletov ter razstav. Letošnja novost z naslovom U konc’ sveta so pravljice doma je namenjena otrokom, ki bodo 29. in 30. maja od 10. do 14. ure spoznavali bohinjske pravljice. Drugega junija se bodo v Bohinju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem srečali župani alpskih občin, festival pa se bo s slovesnostjo končal 5. junija ob 18. uri v infosredišču Triglavska roža na Bledu.

Sodelovanje s Škotsko
Festivala se bo udeležila tudi škotska delegacija, kajti na Škotskem si zelo prizadevajo, da bi pripravili podobnega. “S predstavniki turizma severnega škotskega višavja bomo podpisali dogovor o sodelovanju, od katerega si obetamo dobre možnosti za predstavitev bohinjskega turizma,” je v torek povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V festivalsko dogajanje se ob letu biotske raznovrstnosti in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji dejavneje vključuje Zavod TNP. “Festival je tudi dobra priložnost za sodelovanje zavoda z lokalnim prebivalstvom,” je poudaril Martin Šolar, direktor TNP.