Okoli blejskega jezera

Bled. Letošnja tekaška prireditev na Bledu je potekala v slogu nočne 10ke. Tekači so tako 10. julija ob 10. uri zvečer tekli deset kilometrov okrog blejskega jezera. Letošnja trasa je bila v primerjavi z lansko malce spremenjena.

“Ne jenej na 5, jih bo treba 10!” so motivacijsko zapisali na majice. (Foto: Kristina Dželilović)

“Traso smo tako pripravili, da je letos tek potekal po glavni cesti. Zaprli smo cesto Bled–Bohinj, da bo pot za dva tisoč tekačev varna,” je povedal eden od organizatorjev Igor Zonik.

Udeleženci nočne 10ke so tako startali na Pristavi, tekli v nasprotni smeri urnega kazalca okoli blejskega jezera mimo hotela Toplice, Park Hotela, čez blejsko Promenado in potem mimo Festivalne dvorane, kjer so zavili levo proti grajskem kopališču. Na cilju v Mali Zaki so vsi prejeli simbolične kolajne, vilice na rdeči vrvici, s katerimi so se potem lotili znanih blejskih kremnih rezin. Za glasbeno ozadje so letos poskrbeli člani skupine Joške v’n.

Na cilju so vsi tekači prejeli simbolične kolajne. (Foto: Kristina Dželilović)

Drago ležanje na travi

Kazni za kršitelje. Tisti, ki se bodo sončnim žarkom predajali na mehki travi v blejskem parku pod promenado, tvegajo, da jih občinski redar oglobi za 150 evrov. Enako tudi lastnike psov, ki svojih štirinožnih prijateljev ne bodo imeli na povodcih ali za njimi ne bodo pospravili iztrebkov.

“Parki niso namenjeni sončenju in celotna obala jezera ni kopališče. Kopanje je dovoljeno v Grajskem kopališču, svoje plaže imajo tudi hoteli, v Mali Zaki pa sta kopanje in ribolov prepovedana.

Novega kopalnega režima še ni, kajti čakamo na sprejetje prostorskega načrta, ki pa je odvisno tudi od države. Upam, da nam ga bo uspelo sprejeti do naslednje jeseni, nov kopalni režim pa bi začel veljati leta 2012,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave.

Javni WC pod tribunami
Glede zelenice na Mlinem, ki je med turisti in obiskovalci priljubljen prostor za kopanje, denacionalizacijski postopek med občino in upravičenci še ni končan, zato občina letos tam ne bo postavljala premičnih stranišč.

Po Malejevih besedah se dogovarjajo s skladom kmetijskih zemljišč za zemljišče v Veliki Zaki, kjer bi postavili tako stranišče, javna stranišča pa gradijo tudi pod novimi tribunami. Plažo oziroma travnate površine v Veliki Zaki bo najela družba Sava Hoteli Bled, ki naj bi v naslednjih dneh podpisala pogodbo z občino.

Njeno je makadamsko parkirišče, bila pa so tudi igrala, ki so jih med urejanjem obale odstranili. “Igrala niso bila občinska in jih mi nismo odstranili. Glede kopalnih mest pa: dejstvo je, da mora biti mogoč dostop do obale in jezera, ob tem pa se morajo obiskovalci zavedati, da se na delih obale, ki niso namenjena kopanju, kopajo na lastno odgovornost,” je poudaril Malej.

Reševanje utopljenca

Reševalci so ob 13.30 iz Blejskega jezera rešili letošnjega prvega utopljenca. Kot je povedal zdravnik Leopold Zonik, je 22-letni Britanec med plavanjem v Grajskem kopališču doživel epileptični napad in potonil.

Na površje so ga potegnili kopališki reševalci in kopalci, v treh minutah od prejetega klica pa so prispeli tudi reševalci in ga začeli oživljati.

Oskrbeli so ga s kisikom, zaradi motenj srčnega ritma pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico.

“K srečnemu razpletu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je kopal na urejenem kopališču, kjer so ga opazili in mu takoj pomagali. Če bi se kopal zunaj urejenega kopališča, pa je vprašanje, kako bi se zgodba končala,” je poudaril Zonik.

“Bled ni Napoli!”

“Zaradi varnosti bi bilo smiselno, da bi bili lokali odprti najdlje do 1. ure, kajti najbolj problematično je po 3. uri, ko se v središču Bleda dogaja marsikaj,” je občinski predlog o razširitvi območja podaljšanega obratovalnega časa včeraj komentiral Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva občin Bled in Bohinj.

Svetniki razdeljeni

Sprememba občinskega odloka predvideva možnost podaljšanja obratovalnega časa za gostinske lokale ob Cesti svobode, ki bi lahko obratovali ob petkih in sobotah do 3. ure, diskoteke pa do 4. ure. To je na torkovi seji razdelilo mnenja svetnikov: nekateri so menili, da bi se zdajšnje stanje ob koncih tedna še poslabšalo, a je bil svetnik Anton Omerzel predlogu naklonjen. “Otroci so hodili ven, tepli so se, malo so bili zaljubljeni, kakšno klopco so vrgli v jezero in kakšen teglc razbili, ampak zaradi tega nas ne bo konec. Ne moremo jim zapreti vseh vrat zato, da bodo nekateri lahko spali. Pa ni tale Bled Napoli!” je bil odločen Omerzel. Svetnica Ljuba Kapus se je ob tem vprašala, ali si Bled res želi turizma, ki prinese razbijanje, svetnik Miran Lavrič pa je dodal: “Otroci mi povedo, da se ne hodijo zabavat na Bled, pač pa v Radovljico in Kranj, ker je na Bledu nevarno.”

Kritično med 3. in 4. uro
Več kot 70 odstotkov kršitev javnega reda in miru se po Sodjevih besedah zgodi v krogu 800 metrov – to je od trgovskega središča do športne dvorane, avtobusne postaje, Riklijevega parka in Grajskega kopališča. “Gre za mlade kršitelje od 14. leta, ki večinoma niso z Bleda,” je pojasnil Sodja.
Prejšnji konec tedna so se vandali lotili igrišča za minigolf v središču Bleda, razbili so inventar, policija storilcev še ni našla, domačini pa ob tem opozarjajo na nespametno podaljševanje obratovalnega časa lokalov, saj je ob koncih tedna zlasti v trgovskem središču stanje nevzdržno.

Na naslednji seji
“S spremembo odloka bi podaljšali obratovanje trem lokalom, vendar se bo zaradi pomislekov v kratkem sestal svet za varnost, pridobili bomo tudi mnenje policije in o spremembi odloka odločali na naslednji seji,” je dejal župan Janez Fajfar.

Komandir blejske policijske postaje Robert Račman se, kot je povedal, v obratovalni čas lokalov ne bo mešal, bodo pa za lokale, v katerih bo več kršitev, občini predlagali skrajšanje obratovalnega časa. “Z vidika varnosti se s podaljševanjem obratovanja stanje lahko poslabša,” je poudaril Račman.

Obala od vseh, denar od nikogar

Bled. “Obala je potrebna ureditve in rad bi videl kakšen konkreten projekt. Odvisna je tudi od tega, kako se bo rešilo vprašanje parkiranja, ki Bled obremenjuje prek vseh meja,” je ob nedavnem obisku na Bledu dejal predsednik države Danilo Türk.

Obala Blejskega jezera je zaradi posedanja v zelo slabem stanju. Projekta obnove ni in tudi več milijonov evrov za njeno temeljito obnovo ne. “Po orkanskem vetru leta 1984 ni nihče poskrbel za utrditev opornih zidov in dejstvo je, da je stanje vsako leto slabše. Vendar denarja za projekt nimamo, kajti ta čas sta naša prioriteta obvoznici. Poleg tega občina tudi ni lastnica cele obale, pač pa le tretjinskega dela v Mali in Veliki Zaki ter delov pri Vili Prešeren, Grajskem kopališču, pod Zdraviliškim parkom in na Mlinem, kjer pa poteka denacionalizacijski postopek,” je za Žurnal pojasnil blejski župan Janez Fajfar.

Občina v sklopu projekta ureditve veslaškega centra ureja obalo v Mali in Veliki Zaki, kar bo po besedah direktorja blejske občinske uprave Borisa Maleja stalo dobrih 600 tisoč evrov, nujno pa bi morali obnoviti tudi konzolni pločnik na Mlinem (zanj potrebujejo okoli 70 tisoč evrov), pešpot okrog jezera in pritoke v jezero. “Računamo na evropska sredstva, vendar moramo pred tem pripraviti še projekte, ki bodo stali več sto tisoč evrov,” je pojasnil Malej.

Tri leta za projekt
Do zdaj je bilo pripravljenih že nekaj idejnih zasnov – zadnjo je leta 2007 pripravila projektna skupina Bruto – vendar so vse ostale na papirju. Zdajšnje katastrofalno stanje obale je po mnenju omenjene skupine posledica velikih obremenitev, slabega vzdrževanja in stihijskih posegov.

Stanje vodotokov in priobalnih zemljišč spremlja tudi Agencija RS za okolje, oddelek območja zgornje Save, ki je o poškodbah obale obvestil občino. “Predvsem so potrebne obnova podrtih, popokanih in delno potopljenih podpornih zidov, zamenjava in nadomestitev lesenih pilotov ter stabilizacija obrežnih ureditev,” je povedal Urban Ilc, vodja omenjenega oddelka na okoljskem ministrstvu, in poudaril, da so poškodbe večinoma posledica dotrajanosti materiala in povečane obremenitve zaradi kopalcev.

Ilc je dodal, da je občina do zdaj pridobila le vodno soglasje za ureditev obale v Veliki Zaki. Poleg dejstva, da ni denarja niti za projekt niti za njegovo izvedbo, bo obnova obale dolgotrajna tudi zaradi razpršenega lastništva, saj je njenih lastnikov veliko, med njimi so tudi kmetje, Cerkev in hoteli. “Zavedamo se, da bo občina projekt morala pripraviti, vendar nam prej kot v od dveh do treh letih ne bo uspelo in potem bomo potrebovali tudi soglasja številnih lastnikov. To je dolga zgodba, ki pa jo moramo začeti,” je dejal župan. O dozdajšnjih projektih pa je dejal: “Niso bili uresničljivi.”