Privlačen, a težko dostopen

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Gorenjski gradovi v svet

V gradu Strmol so v četrtek začeli snemati oddajo o slovenskih gradovih in samostanih. Za mehiško produkcijsko hišo IQ Producciones je nabor in vsebino oblikovala Kranjčanka Petra Vencelj.

Mehičanom jo je priporočil slovenski kulturni ambasador, svetovno znani violinist Miha Pogačnik. “Bila sem presenečena, a hkrati počaščena in vesela,” je priznala Vencljeva ob povabilu produkcijske hiše.

Tema ji je pisana na kožo
Mehičani so izbiro lokacij v celoti prepustili njej. “Ko sem osem let predavala umetnostno zgodovino na univerzi za tretje življenjsko obdobje, smo tematiki Gradovi in samostani Slovenije posvetili vse leto. Veliko smo jih tudi obiskali,” je povedala Petra in opozorila, da je ta tematika obdelana tudi v vodniku Gorenjska in v lansko leto izdanem vodniku Slovenija, ki sta na voljo v sedmih jezikih.

Čez tisoč lokacij gradov
Izbor ni bil preprost. V Sloveniji je namreč registriranih krepko čez tisoč lokacij gradov. “Na Gorenjskem bomo predstavili Tuštanj, Brdo, Kamen, Strmol, Khiselstein, pa Škofjeloški grad, seveda blejskega, Mali grad in tudi srednjeveške dneve ob prireditvi Venerina pot,” je naštevala Petra. Posneli bodo tudi osem najbolj znanih slovenskih samostanov. “Kar veliko jabolko grizem,” je dejala Petra in priznala, da je bilo tudi nekaj strahu, če bo zmogla, pa je prav povsod naletela na prijazno besedo in pripravljenost na sodelovanje.

Na poroko v srednji vek

“Grajska poroka je ena od najboljših zamisli, ki so se jih lotili na Bledu. To, kar se je imelo zgoditi, se je zgodilo na nepozaben in enkraten način,” je po poročnem obredu nasmejan in srečen dejal ženin Simon Zorman z jeseniškega Javornika, ki je v soboto na Blejskem gradu večno zvestobo obljubil ženi Poloni, z njima pa se je veselila tudi njuna triletna hči Urša.

Zale neveste in ponosne ženine so izpred hotela Toplice na grad pripeljali blejski fijakarji, ki so v soboto na ogled postavili svojo novo opremo. (Foto: Renata Škrjanc)

Zormanova sta bila eden od treh parov, ki so se po srednjeveških običajih poročili na Grajski poroki, blejski novosti, ki je stala okoli sto tisoč evrov in za katero je blejskemu zavodu za kulturo uspelo pridobiti evropski denar. Usodni da so na gradu izrekli tudi Tanja Urankar in Robert Ravnikar ter Eva Benigar in Klemen Kostič. Na štiridnevni srednjeveški prireditvi je sodelovalo več kot 70 nastopajočih, med njimi tudi Igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja in lajnarji.

Pred vrhuncem: poročni pari v lepih srednjeveških oblačilih, preden so dahnili usodni da. (Foto: Renata Škrjanc)

Po srednjeveško vse leto
“Ko sva izvedela, da sva izbrana, se je vse zgodilo v dveh ali treh tednih, kar je morda bolje kot dolgotrajne priprave. Poleg tega nisva imela skrbi z izbiro nevestine obleke in v srednjeveških oblačilih sva se počutila odlično,” je povedal Zorman in zaupal, da bosta z ženo medene tedne preživela v toplih krajih.

Grajska poroka se je končala včeraj na Blejskem otoku, kjer so mladoporočenci pozvonili na zvon želja, srednjeveška poroka pa je, kot je poudaril Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, del blejske ponudbe, in pari se bodo tako lahko poročali tudi v prihodnje.

Usodni da po srednjeveško

Na Bledu se danes začenja štiridnevna igrano-doživljajska prireditev Grajska poroka, na kateri se bodo poročili trije pari z Gorenjskega.

“Z Grajsko poroko smo želeli razviti produkt, ki ga bo mogoče tržiti skozi vse leto in z njim gostom približati ponudbo okoliških vasi,” je povedal Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled.

Poroka stalna ponudba
Poročni pari se bodo danes ob 16.30 predstavili na prireditvenem prostoru v Ribnem, jutri pa jih čaka izlet v sotesko Vintgar, pokušina žganja v Zasipu in peka potice na Selu.

Vrhunec prireditve bo v soboto ob 14. uri, ko se bodo Tanja Urankar in Robert Ravnikar, Polona Habjan in Simon Zorman ter Eva Benigar in Klemen Kostič na srednjeveški ohceti poročili na Blejskem gradu.

V Grajsko poroko bo vključenih več kot 70 sodelujočih, med njimi štirje lajnarji, ki jih vodi Rastko Tepina, pare pa bo po Bledu in okolici vozilo osem blejskih fijakarjev. Pari se bodo lahko po takem programu poročali tudi v prihodnje, večdnevna grajska poroka pa jih bo stala okoli štiri tisoč evrov.

Projekt blejskega zavoda za kulturo je bil izbran med projekti Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja Gorenjska košarica in je financiran tudi z denarjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Prireditev bo stala okoli sto tisoč evrov, od tega bo 45 tisoč evrov evropskih sredstev, preostali denar pa so zagotovili omenjeni zavod, Kulturno društvo igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja, Magični teater Jaba-daba-du Antona Mežana in Gorenjsko umetniško društvo Kranjski komedijanti, ki bodo tudi sodelovali v programu.

Prve obiskovalce bo sprejel junija

Kranj. Prenovljeni grad Khislstein naj bi slovesno odprli 21. junija. Sprva je bilo načrtovano, da bo prve obiskovalce sprejel že marca, vendar je prišlo do manjše zamude. “Adaptacije starih zgradb so vedno polne skrivnosti. Veliko je bilo restavriranja in temu primerno smo morali prilagajati načrte, zato zdaj gradbeniki malo zamujajo,” je dejala Barbara Ravnik Toman, ravnateljica Gorenjskega muzeja.

Ko bodo gradbena dela končana, bodo prišli na vrsto opremljevalci, nato pa bodo vanj preselili muzejske eksponate.

Investicija v mesto
V gradu bo odprta stalna razstava o razvoju Gorenjske od naselitve človeka do danes, del bo namenjen tudi občasnim razstavam. V njem bodo še kavarna, restavracija, prostori za pedagoško dejavnost in knjižnica. Po besedah ravnateljice bo grad dragocen prispevek za vse mesto, ne le za muzej. Ob tem čutijo tudi veliko odgovornost, saj bodo morali, če želijo ljudi privabiti nazaj v staro mesto, ustvarjati zanimiv program.

Avditorij ni prenizek

Letno gledališče v Gradu Khislstein je projektirano pravilno, zatrjuje kranjska mestna uprava v odgovoru na govorice, ki so se pojavile v zadnjem času. Po njih naj bi bil avditorij prenizek, zato naj bi imele prve vrste slab pogled na oder.

Govorice neosnovane
“Kakšno mnenje o neustrezni arhitekturni rešitvi za letno gledališče smo ujeli tudi na občini,” je zapisala predstavnica za stike z javnostmi Mendi Kokot. Zatrjuje, da so neosnovane. “Projektant P. U. Z., Jurij Kobe iz Ljubljane, ki je tudi predavatelj na fakulteti za arhitekturo, zatrjuje, da je letno gledališče projektirano pravilno in ni nevarnosti za težave, ki jih omenjajo govorice,” pojasnjuje Kokotova.

Tudi drugi pomisleki
Natalija Polenec, direktorica zavoda za turizem, ki je pomagal z nasveti glede opreme, govoric o prenizkem avditoriju sicer ni slišala. Ima pa, medtem ko školjka že daje slutiti podobo novega letnega gledališča, drug pomislek, posebno okrog števila sedežev.

Pogreša večji avditorij. “Petsto sedežev pomeni, da si večjih dogodkov še vedno ne bomo mogli privoščiti,” ne skriva nekoliko grenkega priokusa ob zamujeni priložnosti, se pa v isti sapi zaveda omejene velikosti prostora in potrebe po kompromisih.

Kdo bo skrbel za program
Prostore na lokaciji nekdanjega Lovskega dvorca, zdaj Luninega vrta, bo upravljal Gorenjski muzej, kdo bo skrbel za program, še ni znano. “Glede upravljanja tega dela objekta je v teku javno naročilo za storitev programske koordinacije in tehničnega upravljanja letnega gledališča Lunin vrt,” je zapisala Kokotova in opozorila, da rok za prijave poteče danes.