Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

gradbeni projekti na Gorenjskem

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010

Šobec čaka občino

“Problem je kanalizacija, ki jo mora zgraditi občina, vendar primarni kanal ni med prednostnimi projekti. Brez urejene kanalizacije pa ne moremo uresničiti naših projektov,” je za Žurnal dejal Zlatko Kavčič, predsednik leške krajevne skupnosti in Turističnega društva (TD) Lesce, ki je lastnik Campinga Šobec.

Računajo na več

Zasedenost. V Campingu Šobec so imeli letos 5.500 gostov in 17 tisoč nočitev. Računajo, da bo letošnja sezona za deset odstotkov boljša od lanske, ko so v kampu našteli 18 tisoč gostov in 70 tisoč nočitev.

Zdajšnja trgovina je za kamp s petimi zvezdicami neprimerna, potrebujejo tudi večjo in sodobnejšo restavracijo, novogradnji pa načrtujejo že več let.

Pred tremi desetletji so se odločili za ekoturizem, vendar ga brez urejenega čiščenja odpadnih voda ne morejo v celoti uresničevati.

“Občina mora zgraditi primarni kanal, ker pa ne vemo, kdaj se bo to zgodilo, se z našim projektom tudi ne moremo prijaviti na razpis za evropska sredstva,” je poudaril Kavčič.

Gradnja trgovine in restavracije bo stala najmanj dva milijona evrov, urediti pa želijo tudi hipodrom. Zdajšnje stavbe bodo porušili in zgradili nove hleve, glede steze pa še ni odločeno, ali bo ostala ali jo bodo odstranili.

“Steza ne ustreza mednarodnim tekmam, poleg tega želimo razvijati dresurno in terapevtsko jahanje. Urejanje bo trajalo od pet do deset let, tudi pri tem projektu pa računamo na evropski denar,” je pojasnil.

Turistično naselje Mivka
Na območju Mivke pa naj bi podjetje Intering holding gradilo hotel z 200 sobami, bazene in deset objektov z več kot sto apartmaji, gradnja naj bi stala od 60 do sto milijonov evrov. “Pri tem projektu ne bomo sovlagatelji, upam pa, da bomo dobro sodelovali,” je sklenil Kavčič.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010

Ne bodo še skakali

Obnova 120-metrske Bloudkove velikanke v Planici, ki se je podrla leta 2001 ter naj bi se začela in končala še letos, se je premaknila v prihodnje leto.

“Začetek del načrtujemo in pripravljamo najpozneje v prvi polovici leta 2011,” so pojasnili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ).

Še avgusta pa je terminski načrt predvideval začetek del na tem objektu maja in zaključek novembra, decembra pa že prve skoke na obnovljeni skakalnici.

Pripravljajo dokumentacijo
Kot so za Žurnal pojasnili na MŠŠ, letos poteka izdelava projektne dokumentacije za Skakalni center Planica in vsi predpisani postopki za koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nordijski center Planica bo končan predvidoma leta 2013, je razložila Katja Pegam z MŠŠ in dodala, da gospodarska kriza ne vpliva na potek priprave projekta: “Za projekt imamo načrtovana sredstva Evropske unije, pri načrtovanju investicije pa smo bili še posebno racionalni in ekonomični.”

Skakalni in tekaški center
Nordijski center Planica.
Razdeljen je na dva dela, in sicer na skakalni in tekaški center. Investicijo v skakalni center bodo začeli izvajati predvidoma letos s skakalnicami, vključno s servisnim in spremljajočimi objekti, sledila bodo dela za zasneževanje in osvetlitev, v sklepni fazi leta 2013 pa bodo posodobili še letalnico s spremljajočimi objekti. Tekaški center bodo začeli graditi leta 2011, ta pa vključuje ureditev tekaških prog in centralni informacijski objekt. Predviden zaključek je ravno tako leta 2013.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

O gradnji kanalizacije v Stražišču – julij 2010

Stražišče bo še počakalo

Gorki. “V Stražišču bomo gradili kanalizacijo, vendar ne v tej prvi fazi do leta 2015, saj gre večinoma za obnovo že obstoječe meteorne kanalizacije oziroma dogradnjo ločenega voda zanjo. Obnove se bomo lotili v naslednji fazi po letu 2015, kdaj točno bodo prišli na vrsto, pa bomo ocenili takrat,” je razložil podžupan Mestne občine Kranj (MOK) Stane Štraus.

Doseči cilj kohezijske politike
V sklopu projekta Gorki bo MOK za gradnjo kanalizacije po naseljih prejela od 50 do 60 milijonov evrov. Obnova kanalizacije v Stražišču je ocenjena na okoli 20 milijonov evrov. Problem pa je, da MOK z investicijo v Stražišče na kanalizacijo ne priklaplja novih gospodinjstev. “Zato bo Stražišče izločeno iz prvega vala investiranja, ko moramo vsa razpoložljiva sredstva prednostno nameniti tja, kjer bomo dosegali cilje kohezijske politike – se pravi, da bomo priklapljali nova gospodinjstva. Le tako bomo upravičeni do kohezijskih sredstev,” je dejal Štraus. Prednost imajo aglomeracija Žabnica–Šutna–Bitnje, Britof, Kokrica, Predoslje in določeni predeli v Kranju.

Da kanalizacija v Stražišču ne bo realizirana do leta 2015, se boji tudi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan, ki meni, da jih MOK zaradi njihovega obrobnega položaja pri večjih investicijah večkrat prezre.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Projekt garažne hiše pod Slovenskim trgom ne zamuja – Kranj, julij 2010

Z garažama do 700 novih mest

Kranj. Projekt garažne hiše pod Slovenskim trgom ne zamuja. To zatrjuje Urban Lebar, direktor podjetja Kranjska parkirišča, čeprav začetka del še noče napovedati. Čaka še na zadnje dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Ohranite klanček za otroke
Ozelenitev vrha.
Obiskovalec občinske spletne strani je glede garažne hiše na Hujah spomnil, da bo stala na priljubljenem zimskem igrišču, kjer se otroci že 40 let sankajo in učijo prvih smučarskih korakov. Občini zato predlaga, naj vrh bodoče zgradbe ozeleni, ob robu pa naredi umetno klančino. Mestna uprava bo o zadevi premislila, če bodo za to prostorske možnosti, je v sredo obljubil Sladojevič.

Čakajo na soglasje
Na robu starega mestnega jedra naj bi zrasli dve garaži. Ob tej na Slovenskem trgu še tista na Hujah – skupno 700 parkirnih prostorov. Garažna hiša pod Slovenskim trgom čaka na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je trenutno stanje projekta pojasnil Urban Lebar, direktor Kranjskih parkirišč. Soglasje je sicer zadnji pogoj za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Usklajevanja z ZVKDS še potekajo, v četrtek so se denimo dogovorjali o podobi Slovenskega trga. Manjka tudi še restavratorski načrt hrambe in zaščite spomenikov v času del. Neuradno naj ZVKDS glede načrtov ne bi imel bistvenih pomislekov.

Lebar začetka del in odprtja garažne hiše na Slovenskem trgu vseeno ni želel napovedovati, se pa strinja, da bi bilo najbolj smiselno graditi zdaj, ko je okrog Slovenskega trga že tako več gradbišč. “Ne morem izražati nobenih pričakovanj, ker je to vezano na postopke, na katere ne moremo vplivati. 
Jasno je, da obeh garažnih hiš prihodnje leto, kot so prvotno načrtovali, ne bo. Garažne hiše Huje po pogodbi ne bodo gradili prej kot leto in pol po odprtju te na Slovenskem trgu,” pravi.

Sta sploh smiselni?
Medtem se pojavljajo tudi pomisleki. “Je garažna hiša Huje sploh še potrebna?” kranjsko mestno upravo na občinskem spletnem portalu KrPovej! sprašuje obiskovalec in spomni, da je parkirišče pri trgovski šoli bolj kot ne prazno. Podobno velja tudi za tisto na Likozarjevi ulici.

10,5 milijona evrov naj bi bili vredni garažni hiši, od tega sedem milijonov na Slovenskem trgu.

Eden od Kranjčanov pa ugotavlja, da se je časovno omejeno brezplačno parkiranje tako dobro prijelo, da je mogoče na vhodu v mesto vedno dobiti prosto mesto, po drugi strani pa se zaveda, da bo potreba po parkiriščih na robu mesta verjetno narasla, saj se bo v Globusu odprla nova knjižnica.

Ključne so ambicije

Da je treba pri vprašanju smiselnosti gradnje obeh garaž upoštevati pričakovanja in ne trenutno stanje, sicer meni direktor mestne uprave Aleš Sladojevič. “Ambicije so, da bi bil obisk mestnega jedra čim večji,” spomni. Drug pomemben cilj, zaradi katerega sta garaži po njegovem smiselni, je umik mirujočega prometa iz mestnega jedra.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Občina bo gradila prizidek pri Osnovni šoli Križe – Tržič, julij 2010

Knjižnica v garderobi

Občina Tržič bi rada prihodnje leto pri Osnovni šoli Križe zgradila prizidek. Z njim bi dobila več kot tisoč kvadratnih metrov prostorov, v katerih bi uredila ustrezno knjižnico, dodatne učilnice in oddelka za vrtec. Investicijski načrt, vreden 1,5 milijona evrov, bo občinska uprava sredi meseca predstavila svetnikom.

Povsem neprimerni prostori
“Trenutno se pouk izvaja v neprimernih prostorih, kar je posledica prostorske stiske,” je potrebo po prizidku upravičeval direktor občinske uprave Drago Zadnikar.

“Šola ima premajhno knjižnico, ki je kar v nekdanji garderobi. Neprimerna za pouk je tudi računalniška učilnica, urejena v hrambi športnega orodja v telovadnici. Učilnica za gospodinjstvo je premajhna, individualni pouk pa teče v ograjenem hodniku, ki ni ogrevan in ima slabo svetlobo,” je našteval Zadnikar. Za nameček otroci najvišjih razredov sedijo v klopeh drugošolcev.

Vrtec poka po šivih
S prostorsko stisko se spopadajo tudi v vrtcu Križe, ki gosti šest oddelkov, čeprav je prostora le za pet. Enega so zato uredili v telovadnici. Že naslednje šolsko leto bodo potrebovali še dva.

Tržičani pričakujejo, da bo levji delež investicije – 90 odstotkov – pokrila država s sredstvi razpisa za sofinanciranje investicij na področju šolstva.

Na ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da je še v pripravi in da bo najverjetneje objavljen septembra.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Avtocestni priključek Naklo predvidoma odprt prihodnji teden – julij 2010

Brez tehničnega ni odprtja

Novi avtocestni priključek v Naklem v smeri Ljubljane bo odprt prihodnji teden, napoveduje družba za avtoceste (Dars).

Gradbena dela so sicer že približno en teden končana, kar so na Darsu potrdili, vendar pa kljub temu priključek še ni predan namenu.

Tehnični pregled
Pri Darsu pojasnjujejo, da čakajo na tehnični pregled, ki je napovedan za jutri. “Ni možno, da bi ga predali prej,” je dejal Marjan Koler iz službe za komuniciranje pri Darsu.

Na vprašanje, ali odprtje zavlačujejo morebitne tehnične ali druge težave težave, je odgovoril, da bo z odgovori na vsa vprašanja glede ustreznosti priključka postregel prav omenjeni pregled.

“Dars bo priključek predal prometu takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja, predvidoma v začetku prihodnjega tedna,” je
zaključil.

Veliko koristi
“S tem bo končano obdobje, ki je trajalo več kot deset let in v katerem smo si prizadevali za izgradnjo priključka, ki je v preteklosti že bil, a je bil ob načrtovanju gradnje gorenjske avtoceste ukinjen,” je že pred časom dejal nakelski župan Ivan Štular, meneč, da bo nov priključek velika pridobitev za prebivalce njegove in tržiške občine, zlasti za razvoj turizma.

Razbremenil pa naj bi tudi regionalno cesto Podbrezje–Naklo in preusmeril tovorni promet na 
avtocesto.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Nekdanje stražne stolpe bodo odprli do novembra – Kranj, julij 2010

Kranj. Obnova treh nekdanjih stražnih stolpov do novembra.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Občine združene v konzorcij Cero soglasno sprejeli DIIP – junij 2010

Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Izstop Cerkelj
Napaka. Konzorcij Cero je včeraj sprejel tudi pismo Občine Cerklje na Gorenjskem o izstopu iz konzorcija Cero, saj je pristopila k Rceru Ljubljana. Nekateri župani menijo, da so Cerklje s tem naredile napako, saj na Gorenjskem niso pričakovali tako hitre rešitve, o njihovih obveznostih do Cera Gorenjska pa bodo še razpravljali.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu končana – Bohinj, junij 2010

Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Na svoje stroške
Čiščenje greznic. V Bohinju so z dopolnitvijo občinskega odloka določili, da morajo lastniki objektov na nadmorski višini nad 1.500 metri na svoje stroške čistiti greznično blato in ga odpeljati v centralno čistilno napravo. Vodovod. Sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja naj bi gradili vodovodno, zanj pa potrebujejo 1,3 milijona evrov – 80 odstotkov denarja naj bi pridobili iz Kohezijskega sklada.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Nova knjižnica predvidoma odprta do začetka decembra – Kranj, junij 2010

Denar, knjižnice vladar

2 milijona evrov mora MOK po pogodbi še plačati za knjižnico, nekaj več kot štiri milijone pa je že. Sklep o nakupu je bil sprejet pred štirimi leti.

Gradbena dela v nekdanjem kranjskem Globusu bodo končana avgusta. To sta na včerajšnji predstavitvi dozdajšnjega poteka del napovedala tako kranjski župan Damijan Perne kot Ivan Marjek iz podjetja IC Dom. Bolj vprašljivo se zdi decembrsko odprtje, saj projekt še vedno bremenijo razhajanja v ceni, zaradi česar ni izključen niti sodni spor.

Perne pričakuje decembra
Za zdaj so stvari dogovorjene,” v imenu kupca, Mestne občine Kranj (MOK), meni Perne. V isti sapi se strinja, da je treba določena nesoglasja še urediti, “ampak to na predajo objekta ne bi smelo vplivati”, je dejal včeraj. Pričakuje, da bo nova knjižnica opremljena in odprta do začetka decembra.

O denarju pred odprtjem
Marjek se v imenu prodajalcev strinja, da zamude pri izvedbi ne bi smelo biti, je pa dejal, da bodo poskušali finančna razhajanja zgladiti do konca gradbenih del. Še vedno vztraja, da je projekt na željo naročnika doživel določene spremembe, ki bi jih morala MOK doplačati. Koliko pravzaprav od nje še pričakuje, pa včeraj še ni vedel povedati, ker izvedba še ni končana.

Za zdaj še miri
Kaj bo v nasprotnem primeru sledilo, Marjek včeraj ni želel napovedovati. Zanaša se na dobro sodelovanje z MOK, je pa omenjal tako možnost mediacije kot sodnega spora na sodišču. “Tožba je skrajno sredstvo, prepričan sem, da do nje ne bo prišlo,” je miril ozračje. Mnenja nekaterih, da bi morali z doplačilom pogojevati predajo objekta, ni želel komentirati.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave: