Padajo stoletna drevesa

“Ogorčen sem nad odnosom ljudi do naše naravne dediščine. Škoda je neprecenljiva in nepopravljiva!” je bil ob včerajšnjem žaganju večstoletnih hrastov jezen blejski župan Janez Fajfar.

V naselju Dobe je zasebni lastnik brez soglasja občinske komisije požagal sedem mogočnih hrastov. “Od tega jih je imelo šest premer debla več kot 30 centimetrov, kar pomeni, da bi morala biti o posegu obveščena komisija. Zadevo bomo raziskali; v takih primerih je zagrožena globa,” je pojasnil Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj.

Komisija ni bila obveščena

Saša Repe z Občine Bled je potrdila, da morajo posamezniki po občinskem odloku o urejanju javnih površin pred posegi pridobiti soglasje občinske komisije, za žaganje hrastov pa ga ni bilo.

“Komisija o tem ni bila obveščena, kar pomeni, da so bili vsaj dvesto let stari hrasti, imenovani dobi, po katerih je naselje Dobe dobilo ime, požagani brez našega soglasja. Narejena je bila neprecenljiva škoda! Del zemljišča na Dobah je razglašen za naravno vrednoto – moreno, poraslo s hrasti dobi, ki daje podobo temu delu Bleda,” je dejal Janez Petkoš, član občinske komisije, in dodal, da bodo podali prijavo na policijo in inšpekcijo.

Padla tudi mogočna tisa

Pred leti so že posekali kapitalni hrast pred Petelinom na Dobah, hraste pa uničuje tudi gnojnica. “Ljudje ne upoštevajo občinskega odloka, saj so pred kratkim požagali tudi tiso častitljive starosti v parku pred festivalno dvorano. Ne zavedajo se, da s takimi samovoljnimi dejanji Bledu delajo nepopravljivo škodo,” je poudaril Petkoš.

Zadržani pri pričakovanju

Na kranjski občini od današnjega obiska vlade pričakujejo konkretne odgovore glede obnove državnih cest, ministru za delo Ivanu Svetliku pa želijo predstaviti projekt socialnega podjetništva.

Skrivnostni o pogovorih
Finančni minister Franc Križanič bo obiskal kranjsko Savo, kjer niso želeli razkriti vsebine pogovorov, prav tako ne v Merkurju.

V Iskratelu, ki ga bo obiskal predsednik vlade Borut Pahor, pa so povedali le, da gre za redni obisk vlade, o čem naj bi se pogovarjali, pa vsaj v službi za stike z javnostjo niso vedeli.

Pahor bo obiskal tudi jeseniško podjetje SIGR Bizjak transport in logistika, škofjeloški LTH ulitki in Marmor Hotavlje.

Ne pričakujejo veliko
Križanič namerava obiskati Razvojno agencijo zgornje Gorenjske (RAGOR), kjer naj bi slišal tudi nekaj predlogov za izboljšanje črpanja sredstev Evropske unije. Z jeseniškim županom Tomažem Tomom Mencingerjem pa bosta govorila o dolgoročnem razvoju občine.

Minister za kmetijstvo Henrik Gjerkeš se bo srečal s predstavniki gozdarstva na temo ujm v gozdovih in uvajanja sodobnih tehnologij pri izvajanju gozdarskih del.

Kot je povedal direktor Gozdnega gospodarstva Bled Zvone Šolar posebnih pričakovanj od srečanja nimajo, saj je namenjeno predvsem seznanjanju s stanjem na terenu.

Množično nad odvržene smeti

Po dostopnih informacijah se je sobotne vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! na Gorenjskem udeležilo 22.887 prostovoljcev vseh starosti, ki so zbrali več kot 3.500 kubičnih metrov odpadkov. Glede na število prebivalcev je bila udeležba na akciji najboljša v Cerkljah in Naklem.

Smetili pred akcijo
Številni udeleženci akcije so bili močno presenečeni nad količino odpadkov in vsebino odlagališč, ki so jih čistili. Skupina, ki je čistila območje nekdanje železarne na Jesenicah, je med odpadki odkrila celo vrečo tablet. “Večer pred akcijo je neznanec pripeljal nekaj odsluženih oken in gradbenega materiala na to območje, češ, bodo pa še to pospravili,” je dejal eden izmed prostovoljcev.

Prostovoljci, ki so čistili Završnico v Občini Žirovnica, so v gozdu nad jezerom Završnica odkrili zapuščen avto, odvržene akumulatorje in več ton različnih odpadkov, na Bregu pri Žirovnici pa so odkrili celo zaboj manevrske municije. Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je tako kot večina županov sodeloval pri čiščenju, je bil presenečen nad količino odpadkov v naravi, pohvalil pa je odziv krajanov. “Čistijo tudi vikendaši. Na terenu smo srečali celo podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča s soprogo,” je dodal Žerjav.

Raje v gozd kot na odpad
Občino Preddvor je čistilo več kot 600 prostovoljcev, ki so se še posebno posvetili čiščenju onesnaženih vodotokov. Zlasti problematična so divja odlagališča po gozdovih in na obrobjih naselij, med katerimi je veliko odlagališč azbestne kritine.

“Nerazumljivo je, da ljudje odpadke raje peljejo v gozd, čeprav imamo v občini zbirni center,” je povedal koordinator v Občini Šenčur Aleš Puhar. V rekah in potokih so najpogosteje našli polivinil, večje kosovne odpadke in dele avtomobilov; v gozdovih pnevmatike, pohištvo, vzmetnice in belo tehniko; ob cestah pa je bilo največ pločevink in plastenk.

V Občini Cerklje so našli torbice, ki so bile lani ukradene, tako da so na pomoč poklicali tudi policijo, ki je najdbo prevzela.

Pogoste ujme ustavile redno sečnjo

Naravne ujme so v zadnjih štirih letih zelo prizadele gozdove zgornje Gorenjske. Zaradi vetroloma je samo na Jelovici 120 hektarjev povsem ogolelih površin.
Na dolgoročnost posledic je včeraj opozoril Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote (OE) Zavoda za gozdove Slovenije. “Leta 2006 vetrolom, leto pozneje snegolom in posledično razvoj lubadarja, lani pa nov vetrolom. Zaradi ujm je v zadnjih letih naša prvenstvena skrb odpravljanje posledic, medtem ko je vsa redna sečnja ustavljena. Velik problem pa je tudi, da zaradi gospodarske krize že drugo leto ne zaposlujemo pripravnikov,” je poudaril Avsenek.

V gozdovih na območju blejske enote so lani posekali dobrih 200 tisoč kubičnih metrov dreves, od tega je bilo kar 150 tisoč kubičnih metrov sanitarne sečnje. “Zaradi jesenskega vetroloma smo morali samo na Pokljuki posekati 25 tisoč kubičnih metrov predvsem debelih dreves, ki čakajo na pospravilo,” je povedala Vida Papler, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na blejski OE.

Decembrsko deževje pa je na gozdnih cestah povzročilo za kar 700 tisoč evrov škode.

Strojna sečja le ob ujmah

Na blejski OE lastnike gozdov pozivajo, naj spomladi pregledajo svoje gozdove. “Zdaj, ko se je otoplilo, se bo šele pokazalo, kje je lubadar,” je dejal Avsenek.
V blejski OE si pri odpravljanju posledic ujm pomagajo tudi s strojno sečnjo, ki je v javnosti naletela na precejšnje neodobravanje. Z njo so lani pospravili 15 odstotkov oziroma dobrih 30 tisoč kubičnih metrov drevja. “Zavedamo se, da vpliva na tla, zato jo bomo uporabljali le ob ujmah, pri rednih posekih pa le tam, kjer so tla primerna, ter pozimi in ob suhem vremenu,” je zatrdil Avsenek.