Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Fotografije tega zanimivega muzeja, ki bo svoja vrata odprl v soboto, si lahko ogledate v galeriji.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Informacijska točka TNP.
Tam boste dobili:
– aktualne informacije o vremenskih razmerah v gorah, odprtosti planinskih koč in domov, vodnikih, planinski opremi in poteh,
– napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem vedenju v gorah,
– turistične informacije.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010

Na Jezerskem umrl planinec

Iskalno akcijo so vodili policisti s Policijske uprave (PU) Kranj, truplo pa so v dolino prepeljali gorski reševalci z Jezerskega.

“Prijava pogrešane osebe je bila podana včeraj zvečer. Moški naj bi bil sam, namenjen pa je bil na območje Jezerskega,” nam je že zjutraj dejal Drago Cvetanovič s PU Kranj.

Tiskovni predstavnik PU Kranj Andrej Zakrajšek pa nam je potrdil, da so ga v dopoldanskih urah že našli, žal mrtvega. “Moški se je podal v planine. Vse okoliščine kažejo, da je šlo za nesrečo, se pravi padec. Glede na to, da še vedno čakamo potrditev, da gre res za to osebo, ki smo jo iskali, več informacij ne morem dati.“

Bil je dobro opremljen
Kot je za Žurnal24 pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Igor Potočnik, so planinca našli v globeli pod steno Kranjske Rinke s policijskim helikopterjem, reševanje pa je oviralo tudi slabo vreme. Aktivirani so bili tudi gorski reševalci z Jezerskega, vendar so zaradi slabega vremena čakali. Planinec, šlo naj bi za Slovenca, je bil sicer po Potočnikovih informacijah dobro opremljen.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Andrej Marinc bo za stečaj Elana prejel 26 tisoč evrov – Julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010

Dan reševalcev. V svoje vrste danes dobili nove okrepitve. “Želimo si biti predvsem v družbi kolegov in družin, kajti le ti velikokrat trepetajo za naša življenja,” pravi predsednik GRZS Potočnik.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010
• Nasveti za večjo varnost v gorah – julij 2010
• V Hotelu Alpina odpravili vse pomanjkljivosti – Kranjska Gora, julij 2010

13 let od grozljive tragedije

Jani Kokalj, Mitja Brajnik, Luka Karničar, Rado Markič in Boris Mlekuž so se tako kot ostali reševalci in letalci 10. junija 1997 udeležili vaje pred začetkom pestre poletne sezone. Za izvajanje vaje dviga reševalca letalca in ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter je bilo določeno nevarno sidrišče v severni steni Turske gore.

V spomin na to tragično nesrečo reševalci in policija vsako leto organizirajo spominsko slovesnost. Nekateri reševalci in sorodniki treh ponesrečenih so se na Okrešelj odpravili že v soboto, policisti gredo danes.

Fotografije sobotnega pohoda reševalcev in ponesrečencev si lahko ogledate v galeriji.

Dva reševalca letalca, ki sta izvajala vajo reševalec- ponesrečeni, so s sidrišča v steni s pomočjo jeklenice in vitla v helikopterju dvignili v helikopter. V trenutku nesreče so bili na sidrišču vsi. Dva so z vitlom dvigali v  helikopter, a zaradi povezave, ki je ostala med helikopterjem in sidriščem, je helikopter odtrgal s sidrišča tudi vseh pet reševalcev letalcev. Vrvica ni vzdržala teže petih reševalcev, ki so padli v globino.

Na nesrečo ne bodo pozabili
“Še vedno mislimo na to. Tudi sklad Okrešelj za pomoč otrokom še deluje. V tem letu dajemo štipendije šestim otrokom in to je ena od oblik pomoči. Tega se spominjamo ne samo kot na tragedijo ampak tudi kot dogodek, iz katerega smo se marsikaj naučili,” pravi Dušan Polajnar iz Gorske reševalne zveze in tako naveže na burne dogodke znotraj te organizacije, ki so sledili po nesreči. Številni funkcionarji in reševalci so se namreč sprli, niso vedeli, “kdo pije in kdo plača”, krivca za tragičen dogodek niso znali določiti…

Sklad Okrešelj. Zaživel je leta 1998 na pobudo reševalcev. Otrokom osnovnošolcem pomagajo z enkratno letno denarno pomočjo, srednješolci in študentje pa dobivajo mesečne štipendije.

“Počakali smo do volitev leta 1998. Takrat sem jaz postal nov načelnik in stvari smo zapeljali tako, da smo stopili preko teh razprtij. Začeli smo zopet dihati z gorsko rševalno službo. Pomembno je bilo, da smo šli v konkretno delo, da se nismo zapletali okrog nesreče,” pravi Polajnar.

Nekateri si niso opomogli
O dogodkih “po Okrešlju” je v knjigi Tragedija v Turski gori pisal tudi eden od reševalcev, ki je bil takrat z nesrečnimi kolegi na vaji, Iztok Tomazin.

Za GRZS je bila to najhujša nesreča v tedaj 85– letni zgodovini. Brez očetov je ostalo 13 otrok.

Nekateri reševalci si od tega niso opomogli in so se raje posvetili družinam, je zapisal v knjigi.

“Zaradi različnih dejavnikov jih kar nekaj ni bilo več tako aktivnih ali pa so prenehali z reševanjem. A število ni bilo tako veliko, za to so se odločili posamezniki,” pravi Polajnar.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Nasveti za večjo varnost v gorah – julij 2010
• Pogrešanega planinca našli mrtvega – Jezersko, julij 2010
• Največ nesreč se zgodi poleti – junij 2010
• Kako postati gorski reševalec?

Delodajalci nimajo posluha

Kakšne cilje imate kot vodja gorske reševalne zveze?
Najpomembnejše je izboljšanje sodelovanja med društvi in službami na zvezi. Na državni ravni je treba urediti status gorskega in drugih reševalcev v istem sklopu, saj imamo trenutno velike težave, ko moramo zapustiti delovno mesto in oditi na reševalne akcije, še posebno pa na usposabljanja, ki so prav tako nujna.

Igor Potočnik
Reševalec. Gorski reševalec GRS Jesenice je že 24 let, kar 15 let pa je vodil komisijo za reševanje iz plazov.

Konec aprila je prevzel vodstvo Gorske reševalne zveze Slovenije.

Delodajalci nimajo posluha, da bi reševalcem pustili na posredovanja, kar po svoje razumem, vendar morajo tudi oni razumeti, da brez gorskih reševalcev ne gre. Pridobiti bo treba tudi več sredstev za delovanje.

Je reševalcev glede na veliko število nesreč dovolj?
Reševalcev je v Sloveniji okoli 600. Številka je zadostna, seveda pa včasih nastanejo problemi, ker se za reševalne akcije zaradi zadržkov na nekem društvu ne more zbrati zadostno število reševalcev.

Takrat na pomoč priskočijo sosednje postaje, kar pa seveda pomeni večje stroške in izgubo časa, ki pa je, to vemo, zelo pomemben.

Razmišljate o ustanovitvi vadbenega centra?
Že kar kako leto ali dve razmišljamo o vzpostavitvi centra, kjer bi se lahko izobraževali, kjer bi bil tudi trenažni center za helikoptersko in stensko reševanje.

To se bo reševalo prek uprave za zaščito in reševanje, pa ne samo za potrebe gorske reševalne službe, temveč tudi za potrebe drugih reševalnih služb.

Število nesreč v gorah je vse večje, lani smo imeli spet nov rekord 400 nesreč, letos pa je bilo že devet mrtvih. Kje so razlogi?
Predvsem v tem, da je v hribih vse več ljudi. Problem je, ker niso izkušeni ter fizično in psihično pripravljeni, prav tako ne poznajo nevarnosti, zato nesreče so in vedno bodo. Imeli smo hudo zimo, zato je bilo samo v snežnih plazovih kar sedem mrtvih, kar je precej več kot prejšnja leta.

Čeprav je bilo snega manj kot lani, se ta zaradi nizkih temperatur ni sprijemal, tako da se je pravilo najmanj treh dni, da se sneg sprime, podaljšalo tudi na več tednov.

Katere so glavne napake planincev?
Srečujemo različne ljudi, od pravih alpinistov in planincev, ki so dobro opremljeni in pripravljeni, do nedeljskih pohodnikov, ki malo iz poguma malo zaradi adrenalina odhajajo na brezpotja, kjer nesreča ne počiva.

Planince opozarjam, naj mislijo na to, da je treba priti še v dolino. Ko so na vrhu, naj razmislijo o tem – tudi pri uživanju alkohola.

V nižinah je že pomlad, v gorah pa so še zimske razmere.
Vse, ki se odpravljajo v visokogorje, opominjam, da je nad 1.600 metri še kar precej snega, zato dereze in cepin niso odveč.

Sneg se bo tam obdržal še kak mesec, po grapah še dlje; zlasti grape so zaradi proženja mokrega težkega snega nevarne. Seveda pa lahko prek noči še vedno zmrzne, zato obstaja možnost zdrsov. Če derez in cepina ne znamo uporabljati, so lahko bolj nevarni kot v pomoč.

Kako zmanjšati število nesreč?
To poskušamo vsako leto z navzočnostjo na terenu ter opozarjanjem na opremo in pripravljenost. Ljudi prepričujemo, naj za ture najamejo vodnika, kaj več se pa niti ne da storiti.

V hribih je vedno več ljudi; ker nimajo denarja za dopust na morju, pogosto odhajajo na različne ture v bližnje gore, na kar pa niso niti pripravljeni niti ne poznajo terena.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010

NOVICA: Izpiti zimske tehnike

Izpiti zimske tehnike bodo v soboto, 27. marca 2010 na Ljubelju. Ura bo objavljena naknadno.

Zimski izpiti so obvezni za vse, ki bi se radi udeležili jesenskih
izpitov.

Prijava

Kandidati se prijavijo za opravljanje izpita najkasneje do četrtka, 25. marca. Prijave po elektronski pošti na sola.alpinizem@aokranj.com sprejemamo do 15h, osebno pa se lahko prijavite do 21h na sestanku AO.

Če se razpisanega roka ne morete udeležiti, potem to sporočite ob prijavi.

Izvedba

Izpiti se začnejo ob predpisani uri. Zamujanje pomeni padec brez možnosti popravnega izpita.Okoliščine, ki po vašem mnenju lahko vplivajo na vaše izvajanje na izpitu, sporočite predhodno. Kasnejših pripomb ne bomo upoštevali.Gre za zimske izpite, zato morate manevre izvajati v rokavicah. To velja tudi za vozle.Obvezna je uporaba zank na cepinih.Na izpitih uporabljate lastno opremo. Opravljanje izpitov brez primerne opreme ne bo mogoče. Izjema je lavinska oprema.Jezik izpitov je slovenščina.Območje izpitov velja za območje gorske ture, temu primerno bodite opremljeni.Dvome glede ustrezne obravnave na izpitu izrazite takoj. Kasnejših pripomb ne bomo upoštevali.

Teme

Varovala in sidrišča v snegu in ledu.Varovanje v snegu in ledu.Gibanje v snegu in ledu, zaustavljanje s cepini.Spust na dva cepina.Spust na snežno gobo.Spust na ledni vijak.Preverjanje snežne odeje.Ukrepi pred/med/po sprožitvi plazu.Uporaba lavinske žolne in sondiranje.Ledeniška naveza in reševanje iz ledeniške razpoke (samo starejši pripravniki).

Pričakovani nivo znanja

Tečajniki: izvedba brez usodnih napak, možni opomini inštruktorjev.Mlajši pripravniki: samostojna izvedba manevrov, dopustne manjše napake.Starejši pripravniki: samostojna izvedba manevrov brez napak, sposobnost improvizacije.

Manevrov ni potrebno razlagati, če tega ne zahteva inštruktor. Ocenjevali bomo tudi hitrost in zanesljivost izvajanja.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: AO Kranj RSS.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010
• Festival Jazz Camp – Kranj, avgust 2010

Na Veliki planini našli truplo

Pohodnik je sinoči nekaj po 18. uri obvestil policijo, da je na Veliki planini v kotanji opazil človeka, ki leži in se ne odziva na klice.

Policisti so na pomoč poklicali gorske reševalce iz Kamnika. Ti so se spustili v kotanjo, moškega pripeli na aki in ga potegnili ven, je za zurnal24.si povedal gorski reševalec Rado Medvešnik.

Moškemu je najverjetneje zdrsnilo, vendar glede na njegove starost, star je bil 82 let, to ni bil vzrok smrti. “Mogoče je bila kakšna kap ali kaka druga slabost. V končni fazi se je tudi podhladil,” pravi Medvešnik.

Za ponesrečenca je odrejena obdukcija, ki bo pokazala pravi vzrok smrti.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Pogrešanega planinca našli mrtvega – Jezersko, julij 2010
• Največ nesreč se zgodi poleti – junij 2010
• Kako postati gorski reševalec?
• Letos v gorah največ smrtnih žrtev plazov – junij 2010