Smrt planinca: namesto 4 hodil 11 ur

“Zdrsi so najpogostejši vzroki nesreč,” nam pove predsednik Gorske reševalne zveze (GRS) Igor Potočnik. Splošna ocena  pripravljenosti planincev sicer po njegovem ni kritična: “Oprema ni tako slaba, se pa res najdejo tudi kakšni turisti, ki gredo do slapa na Savici, potem pa si rečejo, da bi šli še na Črno jezero in gredo po Komarči gor v japonkah.”

Letos 16 smrtnih žrtev
Največ nesreč se sicer zgodi v Julijskih Alpah. Letos so reševalci posredovali že 140-krat. V gorskih nesrečah je umrlo 16 ljudi, skupno pa 25 (upoštevajoč še letalce in ostale). “Letos smo morali večkrat posredovati kot lani,” pravi Potočnik.

Kljub opozorilom veliko nesreč
“Gorskih reševalcev ime in priimek ne zanimata. Mi rešujemo vse. Za to koristimo svoj prosti čas. Glede na to, da dajemo svoje dopuste, svoj prosti čas, da nam bo vlada očitno začela jemati še več denarja, zapuščamo družine za reševanje nas pa boli, da kljub opozorilom prihaja do takšnih nesreč,” še opozarja Potočnik. Dejstvo je, da v reševalni ekipi delujejo sami prostovoljci- z izjemo zdravnika, ki za 12-urno dežurstvo dobi 600 evrov neto.

S srečo tudi v teniskah
“Če imate srečo, lahko tudi v teniskah pridete gor in dol. Je še nekaj snežišč, ki jih sedaj počasi zmanjkuje zaradi vročine. Osnovno morate imeti vsaj zelo dobre čevlje. Odvisno je tudi, po kateri poti greste: po severni strani je čelada skoraj obvezna, če je bolj strmo, še pas in varovalni komplet. Če greste po južni strani, je malo drugače, ker ni tako strmo. Tudi tam čelada ni odveč,” je dejal Andrej Robič glede vzpona na Prisojnik.
Več o tragičnem koncu vzpona Tineta Velikonje na Prisojnik si lahko preberete v članku “Na goro šel brez opreme”.

“Kaj hoče tak človek dokazati?”
Številni ne znajo dobro oceniti svojih sposobnosti, kar bi lahko rekli tudi za zadnji primer smrti na Prisojniku. “Gre za to, da je bil človek star 81 let in da je 11 ur hodil na Prisojnik, za katerega se drugače predvidevajo štiri ure. Starost in fizična pripravljenost naredita svoje. Ne vem, kakšen smisel ima, da se tako star človek poda na tako goro. To je katastrofa. Ni mi jasno, kaj tak človek hoče dokazati,” pravi Potočnik in prizna, da ga takšni primeri razjezijo.

Da bi se izognili podobnim nesrečam, vam spodaj ponujamo nekaj nasvetov:

1. “V tem vremenu je obvezno imeti dovolj tekočine in upoštevati logistiko, da se pravočasno odpravite na hrib. Čim bolj zgodaj,  če pa vidite, da ne gre, se obrnite pravi čas,” ob vročih poletnih dneh opozarja načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič.
2. O vašem vzponu naj bodo obveščeni tudi vaši bližnji: ti bodo lahko pravilno ukrepali, če vas do dogovorjene ure ne bo doma.
3. Poskrbite za ustrezno fizično pripravljenost. Poleg tega preverite, kakšni bodo vreme in temperature, da vas vročina ne preseneti. Planinski vzpon ali pohod morate začeti dovolj zgodaj. Tako se boste lahko tudi izognili popoldanskim nevihtam ali vročini. Izberite si vzpon, ki bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju.
4. Bodite popolno opremljeni: najbolj pomembni so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku imejte tudi malico, pijačo, osebne dokumente, kapo, vetrovko, zaščitno kremo, sončna očala, rezervna oblačila, mobilni telefon, kompas, svečo in baterijsko svetilko; ob daljšem in zahtevnejšem vzponu ne bo odveč niti bivak – spalna vreča.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Pogrešanega planinca našli mrtvega – Jezersko, julij 2010
• Planinska društva imajo največ stroškov s helikopterskimi prevozi – julij 2010
• Opozorilo pred začetkom poletne planinske sezone – junij 2010

Na Jezerskem umrl planinec

Iskalno akcijo so vodili policisti s Policijske uprave (PU) Kranj, truplo pa so v dolino prepeljali gorski reševalci z Jezerskega.

“Prijava pogrešane osebe je bila podana včeraj zvečer. Moški naj bi bil sam, namenjen pa je bil na območje Jezerskega,” nam je že zjutraj dejal Drago Cvetanovič s PU Kranj.

Tiskovni predstavnik PU Kranj Andrej Zakrajšek pa nam je potrdil, da so ga v dopoldanskih urah že našli, žal mrtvega. “Moški se je podal v planine. Vse okoliščine kažejo, da je šlo za nesrečo, se pravi padec. Glede na to, da še vedno čakamo potrditev, da gre res za to osebo, ki smo jo iskali, več informacij ne morem dati.“

Bil je dobro opremljen
Kot je za Žurnal24 pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Igor Potočnik, so planinca našli v globeli pod steno Kranjske Rinke s policijskim helikopterjem, reševanje pa je oviralo tudi slabo vreme. Aktivirani so bili tudi gorski reševalci z Jezerskega, vendar so zaradi slabega vremena čakali. Planinec, šlo naj bi za Slovenca, je bil sicer po Potočnikovih informacijah dobro opremljen.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Andrej Marinc bo za stečaj Elana prejel 26 tisoč evrov – Julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010

Poleti kar polovica vseh nesreč

V posamezni reševalni akciji je udeleženih najmanj pet ljudi: pilot, kopilot, tehnik, zdravnik reševalec, letalec reševalec. Številu usposobljenih s strani Gorske reševalne zveze (GRS) moramo dodati še nekoga s policije, ki opravi ogled kraja nesreče.

2009: GRS v številkah
391 intervencij
11.037 reševalnih ur
456 ponesrečencev

“Največ nesreč in posredovanj je v Julijskih alpah, ki so tudi najvišje,” ob tem pojasnjuje Igor Potočnik, predsednik GRS.

Ko pride do nesreče, časa za razmišljanje ni: helikopter po prihodu na kraj dogodka izvleče vitlo, spusti zdravnika in reševalca do ponesrečenca, kjer se odpneta in vpneta v steno. tam ponesrečencu nudita najnujnejšo pomoč in ga premestita v transportno vrečo. Nato pokličeta helikopter, ki preleti nazaj in najprej dvigne ponesrečenca ter še enega člana naveze. Nato pobere še drugega člana in odleti v najbližjo bolnišnico.

Novost na smučiščih:
V začetku leta je gorska policijska enota preizkušala (za nas) novo metodo reševanja, ki je v svetu že uveljavljena. Žal je bila to le preizkusna doba, kot pravi Potočnik in dodaja: “Kadar bo šlo za hujše poškodbe (glave, stegnenice, hrbtenice), se bo v prihodnosti skoraj zagotovo uporabljal helikopter.” Prednost metode tehničnega reševanja je to, da se helikopter dvigne neposredno nad ponesrečenca in ga z vitlom dvigne ter odpelje v bolnišnico. Pri klasičnem reševanju pa je ponesrečenca potrebno najprej varno spraviti v dolino in od tam naprej.

“Vsekakor je najbolj nevaren del, ko se spustijo do ponesrečenca in nato, ko ga pobirajo iz tega ven,” dodaja Potočnik.

Lani je Gorska reševalna zveza opravila 391 intervencij, dežurna posadka Slovenske vojske pa 142. Kako izgleda posamezna akcija, bodo skupaj prikazali na današnji vaji v Begunjah. Vajo Draga 2010 organizira jo GRS, ki bo prikazala svoje delo na težko dostopnih krajih s pomočjo helikopterja, točneje dvig ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči in ponesrečenca, ki visi v steni.

Poleti kar polovica vseh reševanj
“V Slovenski vojski opažamo, da se je v preteklih letih število reševanj v poletnih mesecih izrazito povečalo in da dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske rešuje tudi večkrat na dan. Po številu se v poletnih mesecih zgodi 52 odstotkov vseh nesreč v letu. V poletni sezoni se v povprečju zgodi tudi do deset gorskih nesreč na teden,” so ob tej priložnosti v sporočilu za javnost zapisali v SV.

Letos je denimo 25. helikoptrski bataljon SV v gorah posredoval že 40-krat. Lani je bila pomoč dežurne posadke potrebna 142-krat v celem letu, od tega 116-krat v gorah. GRS pa je zabeležila 391 intervencij, pri čemer so prepeljali 456 ponesrečencev (46 jih je umrlo).

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Nasveti za večjo varnost v gorah – julij 2010
• Nova športna dvorana v vojašnici bo predvidoma končana oktobra – Kranj, julij 2010
• Pogrešanega planinca našli mrtvega – Jezersko, julij 2010
• Nevarno odprt jašek pri Gorenjskih oblačilih – Kranj, junij 2010
• Raftarji iz vode rešili starejšo žensko – Radovljica, junij 2010

Dan reševalcev. V svoje vrste danes dobili nove okrepitve. “Želimo si biti predvsem v družbi kolegov in družin, kajti le ti velikokrat trepetajo za naša življenja,” pravi predsednik GRZS Potočnik.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010
• Nasveti za večjo varnost v gorah – julij 2010
• V Hotelu Alpina odpravili vse pomanjkljivosti – Kranjska Gora, julij 2010

13 let od grozljive tragedije

Jani Kokalj, Mitja Brajnik, Luka Karničar, Rado Markič in Boris Mlekuž so se tako kot ostali reševalci in letalci 10. junija 1997 udeležili vaje pred začetkom pestre poletne sezone. Za izvajanje vaje dviga reševalca letalca in ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter je bilo določeno nevarno sidrišče v severni steni Turske gore.

V spomin na to tragično nesrečo reševalci in policija vsako leto organizirajo spominsko slovesnost. Nekateri reševalci in sorodniki treh ponesrečenih so se na Okrešelj odpravili že v soboto, policisti gredo danes.

Fotografije sobotnega pohoda reševalcev in ponesrečencev si lahko ogledate v galeriji.

Dva reševalca letalca, ki sta izvajala vajo reševalec- ponesrečeni, so s sidrišča v steni s pomočjo jeklenice in vitla v helikopterju dvignili v helikopter. V trenutku nesreče so bili na sidrišču vsi. Dva so z vitlom dvigali v  helikopter, a zaradi povezave, ki je ostala med helikopterjem in sidriščem, je helikopter odtrgal s sidrišča tudi vseh pet reševalcev letalcev. Vrvica ni vzdržala teže petih reševalcev, ki so padli v globino.

Na nesrečo ne bodo pozabili
“Še vedno mislimo na to. Tudi sklad Okrešelj za pomoč otrokom še deluje. V tem letu dajemo štipendije šestim otrokom in to je ena od oblik pomoči. Tega se spominjamo ne samo kot na tragedijo ampak tudi kot dogodek, iz katerega smo se marsikaj naučili,” pravi Dušan Polajnar iz Gorske reševalne zveze in tako naveže na burne dogodke znotraj te organizacije, ki so sledili po nesreči. Številni funkcionarji in reševalci so se namreč sprli, niso vedeli, “kdo pije in kdo plača”, krivca za tragičen dogodek niso znali določiti…

Sklad Okrešelj. Zaživel je leta 1998 na pobudo reševalcev. Otrokom osnovnošolcem pomagajo z enkratno letno denarno pomočjo, srednješolci in študentje pa dobivajo mesečne štipendije.

“Počakali smo do volitev leta 1998. Takrat sem jaz postal nov načelnik in stvari smo zapeljali tako, da smo stopili preko teh razprtij. Začeli smo zopet dihati z gorsko rševalno službo. Pomembno je bilo, da smo šli v konkretno delo, da se nismo zapletali okrog nesreče,” pravi Polajnar.

Nekateri si niso opomogli
O dogodkih “po Okrešlju” je v knjigi Tragedija v Turski gori pisal tudi eden od reševalcev, ki je bil takrat z nesrečnimi kolegi na vaji, Iztok Tomazin.

Za GRZS je bila to najhujša nesreča v tedaj 85– letni zgodovini. Brez očetov je ostalo 13 otrok.

Nekateri reševalci si od tega niso opomogli in so se raje posvetili družinam, je zapisal v knjigi.

“Zaradi različnih dejavnikov jih kar nekaj ni bilo več tako aktivnih ali pa so prenehali z reševanjem. A število ni bilo tako veliko, za to so se odločili posamezniki,” pravi Polajnar.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Nasveti za večjo varnost v gorah – julij 2010
• Pogrešanega planinca našli mrtvega – Jezersko, julij 2010
• Največ nesreč se zgodi poleti – junij 2010
• Kako postati gorski reševalec?

Izkušen himalajec padel v smrt

“Pogrešanega planinca, ki je bil na poti čez Krpin proti Begunjščici, smo našli mrtvega v jutranjih urah. Po naših predvidevanjih je padel čez steno v prepad,” nam je zatrdil načelnik GRS Radovljica Toni Smolej.

“Očitno je imel izredno smolo, saj gre za izjemno izkušenega planinca, tudi himalajca,” še dodaja Smolej.

Iskalna akcija pogrešanega planinca se je sicer začela v torek ob 20.35. Petdesetletnik je v jutranjih urah odšel na Krpin pri Begunjah na Gorenjskem v občini Radovljica in se do večernih ur ni vrnil domov.

Aktivirani so bili reševalci Postaje GRS Radovljica in Gorska reševalna zveza Slovenije z vodniki lavinskih psov ter preiskali poti v okolici slapu pod Jamskim vrhom. Pogrešanega do 24. ure niso našli, zato so iskalno akcijo prekinili. Vnovič so začeli iskati v jutranjih urah. Planinčevo truplo so našli v dolini Drage nekaj po sedmi uri zjutraj.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010
• Zaposleni v hotelu Drnča ne dobivajo plač – Dvorska vas, julij 2010

Delodajalci nimajo posluha

Kakšne cilje imate kot vodja gorske reševalne zveze?
Najpomembnejše je izboljšanje sodelovanja med društvi in službami na zvezi. Na državni ravni je treba urediti status gorskega in drugih reševalcev v istem sklopu, saj imamo trenutno velike težave, ko moramo zapustiti delovno mesto in oditi na reševalne akcije, še posebno pa na usposabljanja, ki so prav tako nujna.

Igor Potočnik
Reševalec. Gorski reševalec GRS Jesenice je že 24 let, kar 15 let pa je vodil komisijo za reševanje iz plazov.

Konec aprila je prevzel vodstvo Gorske reševalne zveze Slovenije.

Delodajalci nimajo posluha, da bi reševalcem pustili na posredovanja, kar po svoje razumem, vendar morajo tudi oni razumeti, da brez gorskih reševalcev ne gre. Pridobiti bo treba tudi več sredstev za delovanje.

Je reševalcev glede na veliko število nesreč dovolj?
Reševalcev je v Sloveniji okoli 600. Številka je zadostna, seveda pa včasih nastanejo problemi, ker se za reševalne akcije zaradi zadržkov na nekem društvu ne more zbrati zadostno število reševalcev.

Takrat na pomoč priskočijo sosednje postaje, kar pa seveda pomeni večje stroške in izgubo časa, ki pa je, to vemo, zelo pomemben.

Razmišljate o ustanovitvi vadbenega centra?
Že kar kako leto ali dve razmišljamo o vzpostavitvi centra, kjer bi se lahko izobraževali, kjer bi bil tudi trenažni center za helikoptersko in stensko reševanje.

To se bo reševalo prek uprave za zaščito in reševanje, pa ne samo za potrebe gorske reševalne službe, temveč tudi za potrebe drugih reševalnih služb.

Število nesreč v gorah je vse večje, lani smo imeli spet nov rekord 400 nesreč, letos pa je bilo že devet mrtvih. Kje so razlogi?
Predvsem v tem, da je v hribih vse več ljudi. Problem je, ker niso izkušeni ter fizično in psihično pripravljeni, prav tako ne poznajo nevarnosti, zato nesreče so in vedno bodo. Imeli smo hudo zimo, zato je bilo samo v snežnih plazovih kar sedem mrtvih, kar je precej več kot prejšnja leta.

Čeprav je bilo snega manj kot lani, se ta zaradi nizkih temperatur ni sprijemal, tako da se je pravilo najmanj treh dni, da se sneg sprime, podaljšalo tudi na več tednov.

Katere so glavne napake planincev?
Srečujemo različne ljudi, od pravih alpinistov in planincev, ki so dobro opremljeni in pripravljeni, do nedeljskih pohodnikov, ki malo iz poguma malo zaradi adrenalina odhajajo na brezpotja, kjer nesreča ne počiva.

Planince opozarjam, naj mislijo na to, da je treba priti še v dolino. Ko so na vrhu, naj razmislijo o tem – tudi pri uživanju alkohola.

V nižinah je že pomlad, v gorah pa so še zimske razmere.
Vse, ki se odpravljajo v visokogorje, opominjam, da je nad 1.600 metri še kar precej snega, zato dereze in cepin niso odveč.

Sneg se bo tam obdržal še kak mesec, po grapah še dlje; zlasti grape so zaradi proženja mokrega težkega snega nevarne. Seveda pa lahko prek noči še vedno zmrzne, zato obstaja možnost zdrsov. Če derez in cepina ne znamo uporabljati, so lahko bolj nevarni kot v pomoč.

Kako zmanjšati število nesreč?
To poskušamo vsako leto z navzočnostjo na terenu ter opozarjanjem na opremo in pripravljenost. Ljudi prepričujemo, naj za ture najamejo vodnika, kaj več se pa niti ne da storiti.

V hribih je vedno več ljudi; ker nimajo denarja za dopust na morju, pogosto odhajajo na različne ture v bližnje gore, na kar pa niso niti pripravljeni niti ne poznajo terena.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Sneg na Kredarici – Julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010