Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Nogomet goste zadržal doma

“Svetovno nogometno prvenstvo vsekakor vpliva na slabši obisk, saj so ljudje ostali doma, pričakujemo pa, da se bo po koncu prvenstva zelo povečal,” je za Žurnal24 v torek dejal Nejc Kelbl, vodja kampa Camping Bled.

Kljub temu so z junijsko zasedenostjo zadovoljni, precej slabši pa je bil obisk aprila in maja, saj je bilo gostov tedaj 15 odstotkov manj kot lani. “To je posledica slabega vremena, kar potrjuje podatek, da smo maja namerili 230 litrov padavin na kvadratni meter, lani pa le 80. Računamo na dobra julij in avgust ter da bomo ponovili lansko sezono, v kateri smo imeli skoraj 90 tisoč nočitev in 30 tisoč gostov,” je povedal Kelbl.

Tudi letos računajo na Nizozemce in Nemce, ki jim sledijo Britanci in Italijani, slovenskih gostov pa je le slab odstotek. Da bi jih bilo več, so se lotili akcije Poletna zabava za vso družino v kampu, s katero otroci do 6. leta bivajo brezplačno, družinam pa za pet bivalnih dni šestega podarijo.

Na počitnice v lesen šotor
Sredi julija bodo v kampu, v katerem lahko sprejmejo 1.200 gostov, namestili lesena šotora z ležišči, prihodnje leto pa jih bodo dodali deset in uredili ekovasico. “Pred njimi bodo leseni čebri, v katerih se bodo lahko poleti hladili, pozimi pa greli, kajti s tem želimo podaljšati sezono. Poleg tega ima talno gretje sanitarni objekt,” je dejal Kelbl. Gostje so zadovoljni tudi z obnovljeno plažo, ki jo je uredila občina, v kampu pa so se povezali z nizozemsko agencijo, ki je zakupila 15 velikih šotorov, ki so namenjeni najemu in oddani že za vse poletje.

Turizem bo del Razvojne agencije Sora

Lokalna turistična organizacija (LTO) Blegoš se bo do julija reorganizirala in se integrirala z Razvojno agencijo Sora (RAS). Pobudnica tega predloga je Občina Škofja Loka, ki je tudi ustanoviteljica LTO, sklep o reorganizaciji pa so že sprejeli v Občini Železniki. Občinski sveti občin Škofja Loka, Žiri in Gorenja vas – Poljane bodo o tem odločali v kratkem.

LTO bo ohranila avtonomijo
“Izvajanje dejavnosti pospeševanja turizma je bilo treba organizirati učinkoviteje in bolj ekonomično ter pravnoformalno jasno, kar je mogoče in smotrno izvesti samo v sklopu RAS, kjer bosta zaradi njihovih bogatih izkušenj predvsem na področju vodenja evropskih, regionalnih in nacionalnih projektov možni obogatitev in nadgradnja delovanja določenih programov,” so zapisali na Občini Škofja Loka. LTO bo postala del RAS, obenem pa bo ohranila svojo avtonomijo; ukinila se bo le njena pravnoorganizacijska oblika. Na RAS se bodo prenesle tudi vse pogodbe in projekti LTO, prevzela pa bo tudi vse tri delavke LTO.

Ne z avtom, s kolesom!

Kolesarjenje. “Prepričan sem, da je dobra mreža kolesarskih poti eden od boljših dejavnikov za poletni turizem,” je včeraj za Žurnal24 dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Občina je zanje dobro poskrbela, saj je urejena dobrih 20 kilometrov dolga kolesarska pot speljana skoraj skozi celotno občino. Manjkata le še povezava med Mojstrano in Jesenicami – zanjo naj bi letos pridobili gradbeno dovoljenje, zgradili pa prihodnje leto – in kolesarski most v Gozdu – Martuljku.

S kolesom čez mejo
Potem bo mogoče kolesariti po urejeni poti od Jesenic skozi kranjskogorsko občino do Trbiža in naprej v Italijo ali Avstrijo. “Letos bomo asfaltirali še dva kilometra poti od Rateč do državne meje, ta čas pa je po kolesarskih poteh že mogoče kolesarjenje od Kranjske Gore do Beljaka,” je pojasnil župan.

Kolesarjenje cveti
Občina na leto za kolesarsko pot nameni okoli sto tisoč evrov, gradi pa jo skupaj z Direkcijo RS za ceste. Priložnosti, ki jih prinaša pot, se vse bolj zavedajo tudi domačini, zato ob njej že odpirajo počivališča – pri Mojstrani so ga odprli pred prvomajskimi prazniki – in okrepčevalnice, v Kranjski Gori pa so urejeni izposoja koles in servisi ter kolesarski hotel Vijolica. “S kolesarsko potjo prihaja k nam veliko dnevnih obiskovalcev – ob koncih tedna je na dan tudi tisoč kolesarjev –, ljudi, ki kolesarijo po Evropi, ter adrenalina željnih kolesarjev, ki obiščejo kolesarski park po pobočjih Vitranca. Kolesarjenje je poleg pohodništva spomladi številka ena,” je poudarila Mirjam Žerjav, direktorica LTO Kranjska Gora.

Na “črpalko” v hotel

“Goste želimo spodbuditi k uporabi javnega prevoza in okolju prijaznih vozil ter z različnimi ugodnostmi nagraditi stacionarne goste,” je o kartici Gost Bohinja in sodelovanju z javnimi prevozniki dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Kartica po polovični ceni

Občina Bohinj bo skupaj z okoljskim ministrstvom in Slovenskimi železnicami pripravila projekt prijazne ponudbe avtovlaka za uporabnike na progi Bohinjska Bistrica–Most na Soči, na kateri v zadnjih letih opažejo petodstotno letno rast prepeljanih potnikov.

Posebne ugodnosti pa bodo letos deležni lastniki električnih avtomobilov, ki lahko kartico kupijo po polovični ceni, svoje avtomobile pa brezplačno napolnijo v Bohinj Park Hotelu, ki je na nedavnih Dnevih energetikov v Portorožu prejel nagrado za energetsko učinkovito podjetje.

“Z okolju prijaznejšimi vozili in javnim prevozom želimo ohranjati zeleno oazo, ki je eden od sloganov bohinjskega turizma, s kartico pa v Bohinj privabiti več stacionarnih gostov,” je dodal Langus.

Za omenjeno kartico se odloča vse več gostov, kupi pa jo lahko vsakdo, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju. Lani so jih prodali 2.500, po besedah Langusa pa tudi letošnji prodaji dobro kaže.

“Ne omogoča le brezplačnega parkiranja v Bohinju, pač pa tudi različne ugodnosti v Kranjski Gori, Kobaridu, Tolminu in Ljubljani ter na Bledu in Jesenicah, med katere spadajo tudi cenejši ogledi zgornjesavskih muzejev,” je pojasnil Langus. V projekt bohinjske kartice se je vključil tudi Alpetour, ki bo imetnikom omogočil desetodstotni avtobusni prevoz po Bohinju in Gorenjski ter do Ljubljane in nazaj.

“Gostje naj bi si tako ceneje in z javnim prevozom ogledali tudi druge turistične kraje, prizadevamo pa si, da bi podoben dogovor dosegli še s Slovenskimi železnicami za ugodnejše prevoze z avtovlakom. Če nam letos še ne bo uspelo, nam bo pa zagotovo do prihodnjega leta,” je poudaril prvi mož Turizma Bohinj.

“Odločitev lastnika čim prej!”

“Pričakujem, da se bo lastnik hotelov čim prej odločil, ali namerava vlagati, saj gre za elitno destinacijo, če pa se bo odločil za prodajo, bomo z direktoratom za turizem pomagali iskati nove lastnike,” je ob včerajšnjem obisku v Bohinju v sklopu vladnega obiska Gorenjske poudaril gospodarski minister Matej Lahovnik.

Minister se je seznanil s težavami bohinjskega turizma, med katere spadajo tudi propadajoči hoteli ob Bohinjskem jezeru, na kar je javno že večkrat opozoril župan Franc Kramar.

Lastnik obljublja več let
V najslabšem stanju so hoteli Zlatorog, Pod Voglom in Bellevue. Potrebni so takojšnje obnove, ki pa jo lastnik Zmago Pačnik obljublja že več let. “Pačnik je povedal, da ne odstopa od razvojnih načrtov, ministrstvo za gospodarstvo pa naj bi pomagalo poiskati še kakšnega sovlagatelja. Treba je najti investitorja, da Bohinj postane elitna turistična destinacija,” je dejal Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. Pačnika na včerajšnjem srečanju ni bilo. “Povabili smo ga, a je menda nekje na potovanju. Bi bil pa zelo zaželen,” je pojasnil Kramar.

Prvi bo Bellevue
Nekaj obetov, da bodo hotele kljub gospodarski krizi vendarle obnovili, je dal Marko Dolanec, prokurist Alpe Adria turizma, upravljalca bohinjskih hotelov ob jezeru. “Prvi bo na vrsti Bellevue. Zanj se bo začela pripravljati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, upam, da bo to v roku od treh do šestih mesecev, prenovljen pa naj bi bil do začetka zimske sezone 2011,” je povedal Dolanec. Obnova bo stala okoli pet milijonov evrov.

Sledili naj bi obnova Hostla Pod Voglom, zanjo potrebujejo okoli 15 milijonov evrov, in Zlatoroga, za katerega pa še ne vedo, koliko bo prenova stala. “Kdaj bosta prišla na vrsto, še ne morem reči, za Hostel Pod Voglom pa pripravljamo idejno zasnovo,” je dejal Dolanec.

Za občinski lokacijski načrt
Na dejstvo, da je od obnove odvisen razvoj bohinjskega turizma, je vnovič opozoril Kramar: “Hoteli v Bohinju si zaslužijo boljšo in višjo raven, kot je zdaj.” Večjo pozornost pa bi morali nameniti zimskemu turizmu, da bi bili hoteli zasedeni vse leto in ne le poleti. Ob tem je Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, izpostavil predolgo čakanje na državni lokacijski načrt za Vogel, saj nanj čakajo že deset let. “Brez umetnega zasneževanja in novih žičniških naprav razvoja ne bo,” je pojasnil Šumi. Ena od možnosti je, da bi državni načrt spremenili v občinskega, saj bi ga po mnenju udeležencev srečanja dobili hitreje.