Jeseniški odlok buri duhove

Hranjenje golobov, pljuvanje, metanje cigaretnih ogorkov in lepljenje žvečilnih gumijev na klopi v parku na Jesenicah vas bo stalo 200 evrov – gre za identično vsoto, o kateri smo poročali danes v drugem članku z naslovom Za smeti na smetišču 200 evrov kazni: če namreč odložite smeti na odlagališču, sicer že prenapolnjenem s smetmi, vam redar lahko naloži denarno kazen do 200 evrov. Če boste odlagali odpadke v naravnem okolju, boste plačali do 500 evrov.

Ponoči prepovedano kositi travo
Prepovedano je tudi proti njihovi volji nadlegovati občane s prodajo, propagando ali kakršnim koli zbiranjem podatkov; ob nedeljah, praznikih in ponoči ni več dovoljeno kositi trave ali s katerim drugim domačim opravilom motiti sosede.

Glasen lajež je prepovedan
Posebej pozorno si bodo morali odlok prebrati lastniki psov in ostalih živali: te je namreč prepovedano voditi na vsa igrišča, kopališča, javne prireditve; za njimi morajo lastniki ustrezno počistiti ter ustrezne pripomočke za čiščenje tudi pokazati redarju, če ta to zahteva.

Enaki ukrepi tudi drugod?
Novi ukrepi na Jesenicah so stopili v veljavo 15. julija z Odlokom o javnem redu in miru v občini Jesenice, ki si ga lahko preberete na spletni strani občine Jesenice. “Pravzaprav nimamo nič takega, kar občinski odloki v drugih občinah ne bi vsebovali,” nam pove vodja medobčinskega inšpektorata Boštjan Omerzel in dodaja: “Ljudi bomo najprej tri mesece seznanjali z odlokom. Z dnem, ko je odlok stopil v veljavo, smo tudi službo zastavili drugače: službo začenjamo ob petih zjutraj, ko številni že peljejo pse na sprehod in jim povemo, kako morajo pravilno ravnati.“

Zadnje čase so se številne prijave nanašale na uničevanje zelenic, zato tej problematiki namenjajo izdatno pozornost. A Omerzel poudarja, da je za njih globa res skrajna rešitev: “Mi do zdaj nismo izrekli nobene globe. Samo lani smo izrekli eno globo zoper občana, ki je posekal drevo na javni zelenici. Za globo se odločimo le, ko vidimo, da smo nekako izigrani ali opozorilo ne doseže svojega namena.“

Glede dela odloka, ki se nanaša na popivanje na javnih krajih, pa dodaja: “Veliko je popivanj pred gostinskimi in trgovskimi lokali, na avtobusnih postajališčih, železniški postaji. Če bo šlo za vinjeno osebo, za njih tako ali tako obstajajo zakonska določila in bo posredovala policija.“

Moški še oklevajo

“Na to ne bom odgovoril, saj se še nisem odločil. Odločitev je odvisna tudi od mojega zdravja,” je včeraj na vprašanje, ali bo jeseni vnovič kandidiral za župana, odgovoril bohinjski župan Franc Kramar.

Zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima v zadnjem letu, o odločitvi za kandidaturo za četrti županski mandat še tehta. Če se bo odločil zanjo, je dejal, razlog ne bo v političnih ambicijah, temveč v želji, da dokonča nekatere razvojne projekte za Bohinj.

V nasprotju z županom pa je o kandidaturi že odločena Marija Ogrin, občinska svetnica, arheologinja, ki dela kot vodja oddelka Muzeji v Bohinju. Kandidirala bo s podporo Slovenske demokratske stranke. “Želim, da bi občini uspelo pridobiti več evropskega denarja,” je poudarila Ogrinova.

Cvetkova odločitev kmalu
V javnosti se omenjajo tudi imena občinskih svetnikov Jožefa Cvetka in Dušana Vučka ter podžupana Antona Urha. Zadnji govorice v celoti zavrača, saj jeseni ne bo kandidiral.

“To me ne zanima. Bom pa podprl zdajšnjega župana, če bo kandidiral,” je bil kratek Urh. Za župansko funkcijo se ne bo potegoval niti Vučko, kajti kot pravi, vso svojo energijo usmerja v službo (na notranjem ministrstvu, op. p). “Bom pa verjetno vnovič kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS,” je dodal.

Jožef Cvetek, upokojeni ravnatelj bohinjske šole, pa še okleva. “Odločitev bo padla v nekaj dneh. Če se bom odločil za kandidaturo, bo to na listi Nove Slovenije,” je pojasnil Cvetek, ki je za župana kandidiral že dvakrat.

Privlačen, a težko dostopen

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Knjižnica v garderobi

Občina Tržič bi rada prihodnje leto pri Osnovni šoli Križe zgradila prizidek. Z njim bi dobila več kot tisoč kvadratnih metrov prostorov, v katerih bi uredila ustrezno knjižnico, dodatne učilnice in oddelka za vrtec. Investicijski načrt, vreden 1,5 milijona evrov, bo občinska uprava sredi meseca predstavila svetnikom.

Povsem neprimerni prostori
“Trenutno se pouk izvaja v neprimernih prostorih, kar je posledica prostorske stiske,” je potrebo po prizidku upravičeval direktor občinske uprave Drago Zadnikar.

“Šola ima premajhno knjižnico, ki je kar v nekdanji garderobi. Neprimerna za pouk je tudi računalniška učilnica, urejena v hrambi športnega orodja v telovadnici. Učilnica za gospodinjstvo je premajhna, individualni pouk pa teče v ograjenem hodniku, ki ni ogrevan in ima slabo svetlobo,” je našteval Zadnikar. Za nameček otroci najvišjih razredov sedijo v klopeh drugošolcev.

Vrtec poka po šivih
S prostorsko stisko se spopadajo tudi v vrtcu Križe, ki gosti šest oddelkov, čeprav je prostora le za pet. Enega so zato uredili v telovadnici. Že naslednje šolsko leto bodo potrebovali še dva.

Tržičani pričakujejo, da bo levji delež investicije – 90 odstotkov – pokrila država s sredstvi razpisa za sofinanciranje investicij na področju šolstva.

Na ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da je še v pripravi in da bo najverjetneje objavljen septembra.

O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Gruntdvig delavnice 2010/2011

Vse, ki ste starejši od 18. let in nimate statusa dijaka ali študenta ter si želite pridobiti mednarodno neformalno učno izkušnjo, ki ni vezana na poklicno in strokovno usposabljanje, ste vabljeni, da se udeležite Grundtvig delavnic.

Pri iskanju in izboru ustrezne delavnice vam bodo v pomoč Centri vseživljenjskega učenja, Svetovalno središče Gorenjska in Katalog Grundtvig delavnic.

Več si lahko preberete na spletni povezavi CMEPIUS-a.

Sto kilometrov za en evro

Bled. Z avtomobilom na električni pogon se je mogoče zapeljati po vsej Gorenjski, kajti konec tedna so zanje odprli pet polnilnih postaj in na novo pridobitev opozorili z zelenim EleKtrO popotovanjem.

Električni avtomobil je mogoče napolniti na Jezerskem in Bledu ter v Preddvoru, Bohinju in Kranjski Gori. Polnilni postaji že nekaj časa delujeta tudi na Laborah v Kranju in v bohinjskem Bohinj Park Hotelu. Kot je povedala Tadeja Zgaga, predsednica kranjskega Združenja za dobrobit okolja Živomodro, je v Sloveniji ta čas 20 električnih avtomobilov. “To je prva tovrstna trasa v Sloveniji in prva karavana, s katero želimo ljudi opozoriti na pomembnost skrbi za okolje, uporabo obnovljivih virov energije in na spreminjanje naših navad,” je še pojasnila.

Poceni vožnja
Velike pozornosti je bilo deležno električno vozilo tesla roadster sport, ki je lastnika Romana Bernarda, direktorja podjetja Flycom iz Žirovnice, stalo 140 tisoč evrov. “Z enim polnjenjem lahko prevozim 400 kilometrov, za sto kilometrov pa porabim za en evro električne energije,” je dejal Bernard. Za med pa gre električno kolo, ki ga je zasnoval Gregor Maček iz Ljubljane, kajti, kot je dejal, s proizvodnjo ne sledijo povpraševanju. Zložljivo kolo tehta le 14 kilogramov, z enim polnjenjem pa je mogoče za samo dva centa prevoziti 15 kilometrov. “V Sloveniji ni bilo posebnega interesa za izdelovanje, zato sem navezal stike s kitajskim proizvajalcem, ki je tudi bistveno cenejši. Prvo serijo so pokupili Slovenci in Srbi; kolo je zelo primerno za vožnjo po mestu,” je povedal Maček.

KŠK ob denar

Kranj. Do junija prihodnje leto bo Klub študentov Kranj (KŠK) prejemal za slabih 250 tisoč evrov manj sredstev od študentskega dela. Lani je sicer prejel nekaj manj kot 490 tisoč evrov.

Škisova reforma
Za takšno spremembo se je odločila skupščina Zveze študentskih klubov Slovenije (Škis). Stari sistem je namreč sredstva po klubih delil po tako imenovanem zgodovinskem faktorju, pri čemer je bil KŠK ustanovitelj študentskega servisa, ki je prinašal dobršen del koncesijskih sredstev.

V KŠK se s spremembo, ki bo sredstva zdaj delila glede na število študentov v upravni enoti, sicer strinjajo, a bi želeli, da se znižanje sredstev zgodi postopoma, v nekaj letih. Vendar je 26 svetnikov od 50 glasovalo za amandma, da se sprememba uveljavi že v enem letu.

“Strinjamo se s spremembo, ne strinjamo pa se z načinom, kako je bila sprejeta,” pravi predsednik KŠK Andraž Šiler. Kot je povedal, jim predsedstvo pred glasovanjem o sklepu ni dalo možnosti za posvet. Poleg kranjskega bo sredstva izgubilo še 12 klubov, 37 pa jih bo pridobilo.

Bo trpel Teden mladih?
Kateri projekti bodo morda ukinjeni in ali se bo zmanjšal njihov obseg največjega, Tedna mladih, Šiler še ne ve povedati. “Prihodnji teden bo upravni odbor dva dneva namenil prav razpravi o tem,” pojasnjuje. Razmišljajo pa že, da bi dodatna sredstva iskali na razpisih ter s pomočjo občine.

Kdo naseda komu?

“Bojimo se, da bo vodstvo stranke znova nasedlo Ruparju in njegovim klientelističnim somišljenikom v Tržiču,” so v anonimnem pismu, naslovljenem na predsednika SDS Janeza Janšo, zapisali “simpatizerji in člani tržiške SDS”.

Pavla Ruparja, ki naj bi znova kandidiral za župana, so obtožili, da je sprivatiziral občinski odbor SDS in se kot predsednik odbora sam izbral za kandidata stranke. V pismu so mu očitali tudi nelojalnost ter omenili možnost njegove kandidature na listi Borisa Popoviča, če ne bo dobil podpore SDS. Kot so dodali, si želijo kandidature ugledne članice Vide Raztresen ali katerega od drugih “moralno pokončnih članov stranke”, zato upajo, da bo stranka Ruparju odrekla podporo. Avtorji pisma so sklenili, da so se za anonimni protest odločili, ker se želijo izogniti šikaniranju.

Ruparja ne skrbi
Kot je za Žurnal24 povedal Rupar, je prepričan, da gre pri očitkih za novo afero, ki jo poskušajo proizvesti njegovi politični konkurenti. Dodal je, da je bil na sestankih deležen polne podpore strankinega odbora, nasprotniki pa naj bi se ga bali. “Zahvaljujem se jim za skrb in jim želim veliko sreče,” je dejal Rupar in pristavil: “Pri kandidaturi bom vztrajal, v takšne afere pa se ne bom vpletal, saj bom kandidiral s svojim programom.”

Tržiški župan Borut Sajovic je Ruparjeve očitke zavrnil: “Pozicija v Tržiču se ne ukvarja z opozicijo, saj z delom SDS dobro sodelujemo.” Dodal je, da so nesoglasja v tržiški SDS znana že iz občinskega sveta in da bi bil svojevrsten precedens, če bi za županskega kandidata imenovali človeka, pravnomočno obsojenega za 43 različnih kaznivih dejanj.

“Lahko potrdim, da v odboru ni nič narobe. Kandidata smo večinsko podprli, zato mislim, da za anonimko stojijo ljudje, ki do njega gojijo določene zamere,” pa je dejala Raztresnova.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.