V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije je Mercator pripravil malo potujočo razstavo o razvoju pekovske obrti na Slovenskem in šestih desetletjih Pekarne Grosuplje. Razstava se šestič letos predstavlja v petek, 11., in v soboto, 12. marca, v trgovskem centru Lesce v sklopu Praznika kruha. V živo si bo mogoče ogledati tudi izdelavo ptičkov in drugega tradicionalnega slovenskega krušnega peciva.

Začetki peke kruha za prodajo in s tem pekovske obrti na območju Slovenije segajo v srednji vek, ko se razvijejo obrti, obrtniki pa se povezujejo v cehe. Dobrih sedem stoletij kasneje, ob koncu leta 2009, je po zadnjih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije v pekarski panogi v Sloveniji poslovalo 238 pekarn s 3.609 zaposlenimi za proizvodnjo kruha in slaščic.

Preberite si še naslednje objave:

• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010

Kalvarija do olajšanja

Gorenjska v soboto po 13. uri nima dežurne zobozdravstvene službe, opozarja Maja Plementaš iz Tržiča. S hudimi bolečinami je prejšnjo soboto preživela nekajurno kalvarijo.

Gorenjska ni v mreži
Plementaševo je zob začel boleti okrog 18. ure. Najprej je preverila, kje na Gorenjskem naj bi bil takrat najbližji dežurni zobozdravnik, a je spoznala, da ga ni.

Nujna zobozdravstvena pomoč

Prihodnje leto. Podatki o nujni zobozdravstveni pomoči v Ljubljani in ceniku so na http://www.zd-lj.si.

Do 30 ljudi poišče pomoč sobotne dežurne zobozdravstvene službe v Kranju.

1. 4. 2011 naj bi bila po pričakovanju direktorja OZG Jožeta Veternika regija vključena v mrežo dežurnih zobozdravstvenih ambulant.

Na MZ je v preteklosti prevladalo stališče, da je za urgentne primere s področja stomatologije dovolj blizu Klinika v Ljubljani.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Jože Veternik je to potrdil. Še več, opozoril je, da regija nima dežurnega zobarja niti v nedeljo niti med prazniki. “Ni vključena v mrežo dežurnih služb,” je pojasnil in dodal, da je sobotno dopoldansko dežurstvo v Kranju pravzaprav plod lastne režije OZG.

Neprijetna avantura
Ker je Plementaševa neuspešno klicala tudi več kot 30 gorenjskih privatnikov, se je odpravila na Metelkovo v Ljubljano. “Tam pa zopet šok,” podoživlja občutke.

Dežurni zobozdravnik v Ljubljani med 16. in 21. uro ne dela, izvedela pa je tudi, da oskrba ni brezplačna in da pacienti drugih občin plačajo več kot Ljubljančani, kar se ji zdi diskriminatorno.

Vseeno je počakala in bila sicer z delom zobozdravnice zadovoljna. “Takoj sem začutila olajšanje. To pa se zmanjšalo takoj, ko mi je sestra dala račun za 91,3 evra,” se spominja.

Nadstandard
Plementaševi se zdi sramotno, da je edina delujoča dežurna zobna ambulanta v nočnem času zasebna.

Na spletni strani Zdravstvenega doma Ljubljana opozarjajo, da gre za nadstandard. “Kar pomeni, da ne spada med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in je tako samoplačniška,” pišejo. Priložen imajo tudi cenik.

Kaj pa Gorenjska
Veternik pričakuje, da bo Gorenjska vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant prihodnje leto. Ministrstvu za zdravje (MZ) je v ta namen pred kratkim posredoval pobudo, prejel naj bi tudi neformalno zagotovilo, da se bo to zgodilo.

Na MZ so v četrtek sprejetje pobude potrdili. Možnosti niso izključili, se jim pa zdi zdi smiselno, glede na dobro razvito mrežo, premisliti, koliko dežurnih zobnih ambulant in kje res potrebujemo.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Občina bo gradila prizidek pri Osnovni šoli Križe – Tržič, julij 2010
• Avtocestni priključek Naklo predvidoma odprt prihodnji teden – julij 2010
• Število nakupovalnih centrov v Tržiču se povečuje – Tržič, julij 2010

Sever proti sporazumu

 

Na Jesenicah je bil tudi zaplet, kajti očitno so imele volilne komisije napačne podatke o predčasnem glasovanju nekaterih volivcev. “Povsem prijazno so mi na volišču povedali, da sva že predčasno volila, čeprav nisva bila podpisana v imeniku, tako da mi niso dovolili voliti,” pravi Janko Rabič in dodaja, da se je podobno zgodilo tudi njegovi hčerki, zato bo danes od občinske komisije zahteval pojasnila.

Glasovati ne bo mogel

Kot pojasnjujejo na državni volilni komisiji, Rabiču komisija ne sme dovoliti voliti, če je v rubriki opombe označeno, da bo glasoval na drugačen način. “V takšnem primeru mora podati izjavo na volišču, da ni mogel voliti, s tem pa se pozneje ukvarja državna volilna komisija,” pravijo.

Živahno v Kranju

Dopoldne je bilo po kranjskih voliščih čutiti vrvež kot že dolgo ne. Ljudje so referendum vzeli resno, na voliščih so se ustavljali na poti na izlete, rekreacijo in druge dejavnosti. “Zdi se mi, da lahko vprašanje meje počaka. Naj Hrvati sprejmejo naše zahteve, če hočejo v Evropsko unijo. Veliko svoje zemlje smo že izgubili, zdaj imamo še možnost ubraniti, kar je naše,” svoj glas proti pojasnjuje Katja Umek. Nasprotno meni Hamdija Muratagič: “Sem za. Prepričan sem, da z arbitražo dostopa do morja ne bomo izgubili, je pa tudi čas, da se vprašanje meje reši.”

Zakaj ne?

Številni Gorenjci, s katerimi smo se pogovarjali pred referendumom, so se odločili, da se ga ne bodo udeležili. Kot razlog pa so večinoma navajali, da sploh ne vedo, za kaj na tem referendumu gre. Mnogi, ki so glasovali, pa so se odločali na podlagi javnega mnenja.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010

Izgubljena je vsaka sled

 

…Kitajka Xia Jinying pa je izginila z oblekami in manjšo količino denarja. (Foto: PUKR)

Minevata dve leti, odkar je v Bohinju skrivnostno izginil britanski duhovnik David Fox, čigar usoda še vedno ni znana. Ravno tako ostaja neznana identiteta okostja, najdenega v Baški grapi. To pa nista edina nerešena primera izginulih ljudi.

Na Gorenjskem je v zadnjih 29 letih izginilo 13 ljudi, med katerimi po registru pogrešanih oseb policije izstopa Kitajka Xia Jinying, ki je izginila v neznano, za njo pa je v hotelski sobi v Kranjski Gori ostal potni list z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji. Baza pogrešanih ljudi, katerih svojci so se strinjali z objavo, je dostopna na spletni strani policije, policisti pa vse, ki bi o pogrešanih karkoli vedeli, prosijo, naj to sporočijo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200.

Večina se jih vrne sama
Največ pogrešanih, ki jih išče policija, se po besedah Draga Menegalije z generalne policijske uprave samih vrne domov: “Približno 15 odstotkov jih najdemo mrtvih zaradi nesreč, samomorov ali omaganja, v okoli odstotku primerov pa so pogrešani žrtve različnih kaznivih dejanj.” Policija pogrešanih ljudi ne preneha iskati. “Dejstvo pa je, da se sčasoma intenzivnost iskanja zmanjšuje, saj se zmanjšuje krog nepreverjenih podatkov o pogrešanem človeku,” pove Menegalija.

Nekateri se skrivajo
Ugotovljeni pa so bili tudi primeri, ko so ljudje namenoma odšli od doma in so se skrivali. “Obravnavali smo celo primer prijave pogrešanega, ki se je zaradi dolgov skrival doma,” razlaga Andrej Zakrajšek, predstavnik Policijske uprave Kranj.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010

Tik pred kolapsom

Na zadnjem mestu

Dostopnost. Na Gorenjskem je dostopnost občanov do zdravstvenih storitev slabša od slovenskega povprečja: v fizioterapiji je 79,4 odstotka slovenskega povprečja, v splošnih ambulantah in dispanzerjih za otroke in mladino pa 98 odstotkov. Gorenjska je na zadnjem, desetem mestu. Stanje je kritično v zobozdravstvu, fizioterapiji, negi in patronažni službi.

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

10 zdravnikov takoj zaposlijo v gorenjskih zdravstvenih domovih: sedem splošnih in tri pediatre.

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

Novih zdravnikov ni na vidiku: v naslednjih treh letih bo prišlo na trg komaj 50 novih, manjka pa jih več kot 200.

Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010

Pozor, mobilni radar

Predvidena pot mobilnega radarja, ki jo najavlja Policijska uprava Kranj:

- danes do 13.30 na območju Policijske postaje (PP) Kranjska Gora;

- jutri, v torek, med 7. in 15. uro na območju PP Kranj;

- v sredo, 31. marca, med 7. in 15. uro na območju PP Kranj,

- v četrtek, 1. aprila, med 15. in 23. uro na območju PP Jesenice,

- v petek, 2. aprila, med 7. in 15. uro na območju PP Bled,

- v soboto, 3. aprila, in v nedeljo, 4. aprila, na območju celotne regije.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010

Kroparji so izviseli

“To je za Kroparje šok! Spet smo padli skozi,” je Ciril Kozjek, predsednik Krajevne skupnosti Kropa, včeraj za Žurnal24 ogorčen komentiral dejstvo, da za projekt gradnje kanalizacije in vodovoda v Kropi ni denarja.

Ostali brez denarja
Projekt, ki ga je pripravila Občina Radovljica, je le eden od gorenjskih projektov Gorki, ki so ostali brez denarja, saj sta okoljsko ministrstvo in služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj po treh letih spremenila interpretacijo meril za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Azbestne vodovodne cevi

Kanalizacija bi bistveno izboljšala kakovost življenja v Kropi in Kroparji si to tudi zaslužijo.

anja Pogačnik, vodja radovljiškega občinskega oddelka za gospodarstvo

Po novem do tega denarja ni več upravičen celotni projekt za Kropo, čeprav bi bila povezava kanalizacijskih omrežij naselij Kropa, Kamna Gorica in Dobrava ter izgradnja skupne čistilne naprave tehnično in finančno najbolj smiselna rešitev. V Kropi bi zgradili kanalizacijski sistem in vodovod, saj je zdajšnji dotrajan in večinoma iz azbestnih cevi, ter čistilno napravo za omenjena naselja.

Občina sama ne more
Kot je pojasnila Tanja Pogačnik, vodja radovljiškega občinskega oddelka za gospodarstvo, bi omenjeni projekt stal 4,5 milijona evrov, od tega naj bi pridobili tri milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih zaradi novih meril ne bodo dobili.

“Brez tega denarja je izvedba celotnega projekta zelo vprašljiva in se bo zamaknil kar za nekaj let, kajti občina sama projekta v kratkem ne more izpeljati. Za izgradnjo primarne kanalizacije v Kropi smo že pridobili gradbeno dovoljenje in do zdaj za ta projekt namenili 434 tisoč evrov,” je pojasnila Pogačnikova in dodala, da bodo predvidoma še danes poslali vnovičen poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju za sestanek.

Občine ob 64 milijonov
Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je dejal, da gorenjski župani premišljujejo celo o tožbi okoljskega ministrstva, saj so zaradi spremenjenih meril gorenjske občine kar ob 64 milijonov evrov. “S tem je Gorenjska ena od najbolj prizadetih regij v Sloveniji,” je še poudaril župan.

Nesnaga v Kroparico
Ker v Kropi kanalizacije in čistilne naprave ni, se stekajo komunalne odplake kar v reko Kroparico.

“Obljubljeno nam je bilo, da bo vsa komunalna infrastruktura zgrajena do leta 2013, zdaj pa je spet vse negotovo in kdo ve, kdaj – če sploh – jo bomo dobili,” je povedal Kozjek, ki bo krajane s tem seznanil na zboru krajanov, predvidoma po velikonočnih praznikih.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010

Plačnik ni ponarejevalec

Do osem let zapora. Ponaredke policija zaseže tudi, ko so že v obtoku – plačnik torej ni ponarejevalec. Za ponarejanje denarja ali njegovo spravljanje v obtok je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let, za večjo količino ponarejenega denarja pa od enega do deset let zapora.

 

Letos so gorenjski policisti odkrili pet ponarejenih bankovcev, med katerimi prevladujejo taki z vrednostjo od 50 do 200 evrov. “Med ponaredki so najpogosteje bankovci v vrednosti 20, 50 in sto evrov, pojavljajo pa se tudi ponaredki za pet, deset, 200 in celo 500 evrov,” razlaga Andrej Zakrajšek, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave (PU) Kranj. Na policiji pojasnjujejo, da gre v večini primerov za ponaredke, ki so fotokopije pravih bankovcev, v določenem številu (25 do 30 odstotkov) pa gre za tiskane ponaredke, ki so tudi boljše kakovosti. ”Pri ponaredkih bankovcev večje vrednosti dejansko obstaja večja možnost odkritja, saj zaradi vrednosti bankovca uslužbenci, ki imajo opravka z denarjem, tega z napravami pogosteje preverijo,” pove Zakrajšek.

Vir tudi organiziran kriminal
“Ob odkritih ponarejenih bankovcih pa opažamo povezave z organiziranim kriminalom,” dodaja Zakrajšek. Ponarejevalcev na območju PU Kranj sicer niso opazili.

Zaščitni elementi
Evrski bankovci imajo zaradi tiskarskega postopka značilen reliefen otip. Če pogledate bankovec proti svetlobi, postanejo vidni zaščitni elementi, kot so vodni znak, varnostna nit, sestavljena številka in hologrami, ki jih je mogoče videti na sprednji in zadnji strani pristnega bankovca.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010
• Festival Jazz Camp – Kranj, avgust 2010

Zamujajo z odločbami

Sergejo Kolendo iz Škofje Loke je v sredo presenetila nepričakovana višja položnica za vrtec. Presenečenje je hitro preraslo v jezo na račun škofjeloške občinske uprave, ki v več sto primerih krepko zamuja z izdajo odločb o zmanjšanem plačilu vrtca.

432 odločb za plačilo vrtca še čaka na izdajo v Škofji Loki.

Zvrhan koš
“Čas je, da se javno izve, kako dela loška občinska uprava,” je bila kritična Kolendova. Pogrelo jo je več stvari: poleg višje položnice in zamude pri izdaji odločb tudi odnos loške občinske uprave, ki naj bi pred njo skrivala obseg neizdanih odločb in zatrjevala, da jih je štirikrat manj kot v resnici.

Prekipelo ji je še zaradi neposrečenega dopisa vrtca, naj odda vlogo za znižano plačilo, čeprav je to storila že novembra. Poziv je razumela kot namig, da je za nepričakovani izračun in zamudo pravzaprav kriva sama.

Sledil bo poračun
Ravnateljica Janja Bogataj je dejala, da je neizdanih odločb več kot 400, zaradi česar imajo hude težave z obračunavanjem položnic. “Zaračunavamo po pavšalu,” je dejala, zamude občine pa ni želela komentirati. Pojasnila je le, da so jo na začetku meseca obvestili, da bodo odločbe izdane nekoliko pozneje. Z dopisi ni želela buriti duhov.

“Preventivno smo opozorili starše, če je še kdo med njimi, ki ni vložil zahtevka. Nismo vedeli, ali so vsi ali ne,” je dejala, sicer pa napovedala, da bodo po izdanih odločbah pri vseh prizadetih starših izvedli poračun.

Seznanila bo ministrstvo
Zakaj je prišlo do zamude in kdaj točno bodo odločbe izdane, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Odgovornih pri loški občinski upravi nam namreč ni uspelo priklicati.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010
• Občina bo gradila prizidek pri Osnovni šoli Križe – Tržič, julij 2010
• Izsledili storilca ropa zasebne lekarne – Škofja Loka, julij 2010
• Klub škofjeloških študentov “preklopil” na poletni delovni čas – Škofja Loka, junij 2010

Občine pred bankrotom

Gorenjske občine se bojijo, da bodo ostale brez skoraj 70 milijonov evrov, ki so jih iz evropskih kohezijskih skladov pričakovale za urejanje kanalizacije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obtožujejo nepoštenih iger.

Velika pričakovanja. Iz kohezije naj bi izpadlo pet gorenjskih okoljskih projektov, vrednih skoraj 28 milijonov evrov. Od preostalih predvidenih sredstev, 70 milijonov za kanalizacijo in 20 za vodovode, je država zaenkrat rezervirala 200 tisoč evrov.

Spremenjeni pogoji
Župani najbolj prizadetih gorenjskih občin so na včerajšnji novinarski konferenci spomnili, da so z MOP leta 2008 uskladili nabor projektov, jih razdelili na tri sklope in začeli pripravljati ustrezno dokumentacijo za vloge za pridobitev pomoči. Konec lanskega leta so na oddane vloge od MOP začeli dobivati signale, da nekateri projekti pogojem kohezije ne ustrezajo več.

Slovenija Bananistan
Gorenjski župani so prepričani, da je MOP neupravičeno spremenila pogoje. “Samo v državi Bananistan se lahko zgodi, da kriteriji, ki so veljali pet let, na koncu ne veljajo več,” je bil kritičen šenčurski župan Miro Kozelj. V zraku visi komunalna ureditev celotnega južnega dela njegove občine. Še bolj slikovit je bil radovljiški župan Janko Stušek. “Stali smo v vrsti, da bi kupili vstopnice za predstavo z naslovom kohezija, kupili vstopnice, potem pa nam biljeter reče, da je dvorana zasedena.“

Bankrotirali bomo
“Bankrotirali bomo,” je na resnost problema opozoril bohinjski župan Franc Kramar. Spomnil je, da je občina že zgradila sekundarne vode, se zadolžila in delno pridobila sredstev evropskih strukturnih skladov. Boji se, da jih bodo morali vrniti, če ureditev kanalizacije ne bo zaokrožena s primarnimi vodi in čistilno napravo, ki so jih nameravali zgraditi s kohezijskimi sredstvi.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010
• O kandidatih za župana občine Bohinj – julij 2010