O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Bosi na blejsko desetko

Bled bo drugo soboto v juliju prizorišče nočnega teka okrog jezera Nočna 10ka, ki ga organizira Društvo Vitezi dobrega teka. Da je Nočna 10ka vse bolj priljubljena, potrjuje 2.500 prijavljenih; med njimi je 153 tekačev iz tujine. Tek je edinstven v Sloveniji, saj tekači lahko tečejo tudi bosi. Lani je bilo takih tekmovalcev osem, letos jih pričakujejo vsaj 20.

“Letošnja novost je ta, da ne bodo tekli pod Vilo Bled, temveč bo proga potekala po cesti mimo Pristave. To bo olajšanje za bosonoge, predstavlja pa velik organizacijski zalogaj, saj bomo morali zapreti cesto,” je pred dnevi povedal Marko Roblek, predsednik društva.

Za letovanje otrok
Tekmovalci bodo lahko od 17. ure prevzeli startne številke, naglavne svetilke in čipe, s katerimi bodo letos že drugič poskrbeli za elektronsko merjenje časa. Start teka na deset kilometrov bo ob 22. uri, dve uri prej se bo začel otroški tek na 400 in 800 metrov, ob 21. uri pa še rekreativni Kresničkin dobrodelni tek na 1.200 metrov, na katerem bodo zbirali denar za letovanje otrok iz varne hiše Kresnička v Lescah.

Kot je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled, je Nočna 10ka vse bolj priljubljena tudi med turisti in je postala blagovna znamka ter nepogrešljiva poletna športna prireditev na Bledu.

Veslačev kot gledalcev

Tekma svetovnega pokala v veslanju, ki jo je Bled po 21 letih gostil prejšnji konec tedna, je sicer napolnila blejske hotele, privabila pa malo gledalcev.

Kot je včeraj za Žurnal24 povedal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva v občinah Bled in Bohinj, si je tekmovanja v treh dneh ogledalo okoli tisoč gledalcev, kar je precej manj, kot so jih na Bledu, ki v svetu slovi po najlepši veslaški progi, pričakovali. Najbolje obiskane so bile nedeljske tekme, ki si jih je ogledalo 500 gledalcev, parkirišča, na katerih je bilo prostora za 900 vozil, pa so bila precej prazna. Za red in varnost je skrbelo deset policistov, šest občinskih redarjev ter 80 rediteljev in varnostnikov. “Kršitev javnega reda in miru ni bilo, je pa bilo med obiskovalci nekaj negodovanja zaradi zapor, zato smo v nedeljo odprli pešpot pod gradom,” je dejal Sodja. Priljubljena sprehajalna pot okoli Blejskega jezera je bila namreč prehodna le do hiše ribiške družine, kjer je bila zapora.

Premalo za promocijo
“V Mali Zaki je bila draga veslaška oprema in zaradi strogih pravil je med tekmovanjem veljal drugačen prometni režim, sicer pa stadion po začetku tekme tudi zaprejo.Poleg tega so se obiskovalci lahko na prizorišče pripeljali brezplačno z ekološkimi avtobusi, ki jih poganja vodik, s čimer smo poskrbeli za okolje,” je pojasnil blejski župan Janez Fajfar in priznal, da je bil slab obisk tudi posledica neučinkovitega oglaševanja. “Tekmo bi morali bolje oglaševati v sosednjih državah in morda premisliti o organiziranih prevozih z vlaki. Tudi sam bi moral več narediti,” je poudaril župan.

Kitajci se vračajo
O vzrokih za slab obisk se bodo, da se ne bi ponovil ob svetovnem prvenstvu, kot je dejala Veronika Bakač, medijska predstavnica Veslaške zveze Slovenije, pogovorili na sestanku organizacijskega odbora, ki bo v naslednjih dneh. “Glede slabe volje zaradi zapor pa bo poti za pešce prihodnje leto treba drugače urediti,” je dodala. Dobro oceno pa je dobila veslaška infrastruktura, ki je še posebno navdušila kitajske in iranske tekmovalce, saj se že zanimajo za priprave na Bledu.

Prah izpraznil postelje

“Naravna katastrofa je najbolj prizadela prav Bled, saj imamo veliko letalskih gostov. Udarec narave smo močno občutili, katastrofa pa bi bila, če bi se to ponavljalo,” je o posledicah zaprtja zračnega prostora zaradi vulkanskega prahu pred dnevi dejala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled.

Letalskih gostov, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike (ZDA), Rusije, Velike Britanije (VB), Izraela, Francije, Japonske in Irske, je na Bledu okoli 40 odstotkov, zato je blejsko turistično gospodarstvo udarec, ko so na večini evropskih letališč letala ostala na tleh, zelo občutilo. “Kazalo je, da bo april dober, vendar so nam dobre rezultate odnesle omenjene težave. Turizem je nadvse občutljiva dejavnost, v kateri je negativni učinek naravnih katastrof takojšen; tistega, kar izgubiš, nikoli ne nadoknadiš,” je poudarila Štravs Podlogarjeva.

V Sava hotelih Bled (SHB) so imeli okrog 1.200 nočitev manj, kar po besedah Fedje Pobegajla, direktorja SHB, pomeni izgubo 200 tisoč evrov. Z organizatorji kongresov, zaradi odpovedanih so izgubili tisoč nočitev, se dogovarjajo, da bi jih izvedli maja ali junija, kljub temu pa bodo v SHB škodo izjemno težko pokrili.

Zaprosili bodo za subvencije
“Predvsem je bil velik izpad gostov iz VB, ZDA in Japonske, ki pa se ne bo poznal le pri nočitvah, pač pa tudi pri zunajhotelski porabi, zato bo škoda še veliko večja. Po prvomajskih praznikih bomo zbrali točne podatke in ministrstvo za gospodarstvo zaprosili za subvencijo,” je pojasnila direktorica Turizma Bled.

V Bohinju je več domačih

Manj škode je zaprtje zračnega prostora povzročilo bohinjskemu turizmu, kajti kot je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, pri njih ni veliko letalskih gostov. “Prevladujejo slovenski, hrvaški, madžarski in nemški gostje, ki pa niso vezani na letala.” Hit Alpinea, največji kranjskogorski ponudnik hotelskih ležišč, je zaradi omenjenih težav izgubil sto britanskih gostov. “Škode bo za okoli 50 tisoč evrov. Pozna se, da imamo kar 70 odstotkov slovenskih gostov,” je povedal Miran Čurin, direktor Hita Alpinee. Sreča v nesreči je bila, da je april za Kranjsko Goro čas nizke sezone – če bi se to zgodilo julija in avgusta, bi bila po besedah Mirjam Žerjav, direktorice LTO Kranjska Gora, to kriza za kranjskogorski turizem.

Več gostov, a s tanjšimi denarnicami

Na Bledu so med velikonočnimi prazniki, s katerimi se je začela poletna sezona, glavnino nočitev ustvarili italijanski, srbski, hrvaški in nemški gostje, kar je tudi posledica okrepljene promocije v sosednjih državah.

Bližina je adut v krizi
“Lanska odločitev za dejavnejšo promocijo na bližnjih trgih se je izkazala za pravilno, saj glavnina letošnjih nočitev pripada prav našim sosedom. Bližino smo izpostavili tudi v naših promocijskih akcijah,” je v torek za Žurnal24 povedala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled, ki je zadovoljna z nočitvami med prazniki.

V letošnjih prvih treh mesecih so na Bledu imeli 57 tisoč nočitev, kar je za 18 odstotkov več kot lani.

“To je sicer lahko razlog za optimizem, vendar pa je kupna moč gostov močno padla. Kljub temu ne smemo popuščati pri kakovosti storitev in prav zaradi krize moramo več denarja nameniti trženju,” je dejala Štravs Podlogarjeva. Letos bodo za promocijo namenili 113 tisoč evrov, za prireditve pa 123 tisoč.

Britancev pol manj
V zadnjem letu se je na Bledu zelo spremenila struktura gostov; Britance so na prvem mestu zamenjali Italijani, ki so ustvarili za kar 36 odstotkov nočitev več, medtem ko se je obisk Britancev prepolovil; na Bled pa so se vrnili srbski gostje. “To je posledica ukinitve vizumov in dobre odločitve naše zunanje politike,” je pojasnila Štravs Podlogarjeva, ki pa je kritična do neprilagodljivosti letalskih družb. Kljub dobremu obisku gostov iz sosednjih držav pa na Bledu ne smejo zanemariti oddaljenih trgov, kot so ameriški, japonski, izraelski in britanski.

Na Bled vrniti britanske goste

Turizem. “Veseli smo odprtja informativne pisarne v Londonu, ki bo za Bled zelo pomembna, saj bomo lažje izpeljali promocijske akcije in pridobili podatke o trendih v britanskem turizmu,” je včeraj za Žurnal24 povedala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled.

Za odprtje pisarne sta poskrbela Slovenska turistična organizacija (STO) in slovensko veleposlaništvo v Londonu, vodi pa jo Tine Murn, ki je pojasnil, da želijo s turistično ponudbo Slovenije vzpostaviti pristnejši stik z britanskim in irskim tržiščem.

Za polovico manjši obisk
Na Bledu se je obisk britanskih gostov v prvih dveh mesecih letos zmanjšal za kar 55 odstotkov, medtem ko jih je bilo lani za 30 odstotkov manj. Britanski gostje so bili do lani v tem turističnem kraju najštevilnejši, zdaj pa so vodstvo prevzeli italijanski gostje. Leta 2006 so Britanci na Bledu ustvarili skoraj 95 tisoč nočitev, lani pa le 53 tisoč.

Predstavitev v Londonu
V sklopu prve akcije londonske pisarne se bo do junija predstavil tudi Bled. “Ne želimo si le ustaviti upadanja britanskih gostov, pač pa povrniti nekdanje število nočitev, kajti ob osvajanju novih trgov, kot so ameriški, japonski in kitajski, se zavedamo tudi pomena negovanja tradicionalnih trgov, kot sta britanski in nemški,” je poudarila Štravs Podlogarjeva.