Kokaina ni kupil le zase

Mladen Kucurski, 31-letni bosanski državljan, ki sicer živi v avstrijskem Feldkirchnu, je bil zaradi preprodaje drog obsojen na sedem mesecev pogojne kazni.

Do včeraj je bil priprt, ker so kriminalisti sredi februarja na počivališču Voklo ob gorenjski avtocesti med policijsko preiskavo vozila njegovega znanca pri Kucurskem našli skoraj 46 gramov kokaina.

Kazni mu sicer ne bo treba odslužiti, če v naslednjih treh letih ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja.

Drogo je hranil le zase
“Toliko kokaina sem potreboval zase, nikomur nisem imel namena prodajati droge. Mamila sem kupil v Ljubljani na železniški postaji, kamor me je peljal prijatelj.

V Avstriji nikogar ne poznam, ki bi mi kokain prodal,” je hrambo nedovoljenih substanc obžaloval Kucurski, tik preden mu je sodnica izrekla kazen.

Obtoženemu je odmerila kazen, ki jo je predlagala tožilka.

“Na ulicah je možno kupiti le manjše odmerke droge. Velike količine pa so naprodaj le med poznanimi kupci in prodajalci,” je tožilka Irena Kuzma dokazovala, da je obtoženi drogo prodajal tudi drugim zasvojencem.

Zaposlitve za ranljive

Fundacija Vincenca Drakslerja želi ob prihodnjem domu za reintegracijo v Pristavi urediti zaposlitveni center za zasvojence. Tako bi po mnenju direktorja Bena Fekonje ranljivim skupinam dodatno olajšali vnovično vključevanje v družbo.

Spomnimo
V domu za reintegracijo v Pristavi potekajo zaključna obnovitvena dela. Do odprtja je manj kot dva meseca, v fundaciji pa snujejo, kako bi izrabili tudi sosednje prazno poslopje. “Iščemo možnosti, kako bi oblikovali zaposlitveni center. Razmišljamo o projektu usposabljanja in zaposlovanja različnih marginalnih skupin,” je po ponedeljkovem sestanku projektne skupine pojasnil Fekonja.

Realizacija v dveh letih
V projektni skupini so bili tudi predstavniki kranjske mestne uprave, zavoda za zaposlovanje, fundacije, centra za socialno delo in regionalne razvojne agencije BSC, je naštel Fekonja. K sodelovanju želi pritegniti tudi Občino Tržič, sicer pa opozarja, da je ideja še v fazi osnutka. Fundacija bi po njegovem lahko ponudila prostor, od partnerjev pa pričakuje konkretne programe in finančno podporo. Meni, da bi sicer projekt lahko realizirali v dveh letih.

Socialno podjetništvo
Koliko bi projekt stal, Fekonja v torek ni znal oceniti. “Poslovni načrt moramo še izdelati, zato finančne ocene še nimamo,” je znova opozoril na zgodnjo fazo projekta in dodal: “Izkušnje kažejo, da so taki centri sposobni ustvariti 15 odstotkov lastnih sredstev.” Ne glede na to se mu zdi nujno, da država socialno podjetništvo podpre. “Le tako lahko ranljive skupine vključujemo nazaj v družbo,” je sklenil.

Ambicioznost daljšala obnovo

Odprtje prehodnega doma za ozdravljene zasvojence, ki ga v Pristavi ureja Fundacija Vincenca Drakslerja, bo četrtega maja. To je tri leta po začetku del napovedal direktor fundacije Beno Fekonja, in dodal, da bo dom lahko sprejel deset oziroma polovico predvidenih stanovalcev.

Gre morda prepočasi

V domu bosta nared pritličje in prvo nadstropje, ne pa tudi mansarda. Za dokončanje in opremo fundacija še zbira denar. Sicer pa je Fekonja spomnil, da ob začetku del, leta 2007, projekt ni bil zastavljen tako ambiciozno. Potreba po rekonstrukciji mansarde se je pojavila šele ob pripravi idejne rešitve, odločitev zanjo pa je pomenila potrebo po pridobitvi gradbenega dovoljenja in občuten časovni zamik. “Dejanska obnova se je tako lahko začela šele junija lani,” se je branil Fekonja in razkril, da bodo stroški do konca leta presegli 300 tisoč evrov, z dokončanjem mansarde in opremo bodo še za dobrih sto tisočakov večji.

Sezona igel v kanjonu

Kanjon Kokre. Na več igel je v kanjonu Kokre pred dnevi naletela zaskrbljena sprehajalka. Še zdaleč ni bila prva. Pojav je v zadnjih letih sorazmerno pogost, skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je kanjon hkrati vse bolj priljubljena izletniška, rekreacijska, pa tudi turistična točka.

Kotički za odvisnike

Vodjo centra za odvisnosti Mileta Hodnika najnovejši kup igel v kanjonu ne preseneča. “Kanjon Kokre je še posebno aktualen od pomladi do pozne jeseni,” ugotavlja in dodaja, da gredo odvisniki po navadi tja, kjer lahko posedijo in se počutijo varne. Večja navzočnost redarjev ali policistov bi po njegovem sicer pomagala, prav tako dodatna osvetlitev, ne bi pa rešila problema. Bodisi bi se preselili z enega konca na drugega bodisi bi razbili luči,” pravi.

Hodnik meni, da precej bolj kot pregon zaleže pogovor. Kanjon bi bilo treba po njegovem tudi pogosteje čistiti, na potencialna žarišča pa namestiti koše. Sicer pa je vnet zagovornik dnevnega centra, kjer bi bili lahko uporabniki pod nadzorom. “Dokler ga ne bo, bodo iskali kotičke v naravi,” pravi.

Kdo skrbi za kanjon
“Da obiskovalci lahko v kanjonu reke Kokre naletijo na kup igel, nam je poznano,” pravi kranjska mestna uprava. Za čistočo stopnic skrbi Komunala Kranj, druge poti pa dvakrat na leto očisti podjetje Flora,” dodajajo. Čistilne akcije v njem imajo tudi taborniki, po svojih močeh pa med letom nesnago odstranijo tudi delavci Zavoda za turizem Kranj, ki organizira vodene oglede.