Za smeti na smetišču 200 evrov kazni

Vzemimo za primer kraj, v katerem so številni apartmaji in vikendi: območje Kranjske Gore (ob jezeru Jasna), namenjeno odlaganju smeti, je nemalokrat hitro prenapolnjeno z odpadki. Če na takem kraju v natrpan smetnjak vseeno odložite smeti, vas redar lahko kaznuje z 200 evri.

Za pojasnila, zakaj na odlagališče smeti pošiljajo redarje, smo se obrnili na vodjo medobčinskega redarstva, Boštjana Omerzela: “Na območju Kranjske Gore je velik problem odlaganje odpadkov na mestih, ki za to niso predvidena. Tam je takih lokacij več. Zadevo na terenu stalno spremljamo in na morebitna nepravilna odlaganja opozarjamo kršitelje.”

Opozorili komunalo, ta pa nič
Problem najbolj obremenjuje tamkajšnje prebivalce, ki plačujejo redni mesečni komunalni prispevek ter pričakujejo, da bodo za to imeli zagotovljeno urejeno odlagališče smeti. Tudi zato, ker je kraj turistično razvit.

Omerzel na to odgovarja: “Mi smo ugotovili dve stvari: vsaka stanovanjska hiša tam bi morala imeti svoje lastne zabojnike za odpadke. Ekootoki so namenjeni izključno za odpadke, ki so predvideni za ločevanje in reciklažo. Res pa smo ugotovili tudi, da so zabojniki za ločeno zbiranje velikokrat prenapolnjeni in smo v zvezi s tem enkrat že opozorili Komunalo Kranjska Gora. Pripravljamo tudi poročilo o tem.” Odgovora na opozorilo še niso prejeli, pravi.

Glob malo, opozoril ogromno
Medobčinski inšpektorat in redarstvo sicer skrbita za urejenost naslednjih občin: Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica. “V enem letu, odkar smo bili vzpostavljeni, smo na območju Kranjske Gore izrekli eno ali dve globi za nepravilno oglaganje odpadkov. Opozoril je bilo bistveno več. Kolikor imamo povratne informacije, opozorilo praviloma zaleže. Ko pa se izkaže, da gre za ignoriranje postopka, se odločimo za globo,” še pojasni Omerzel.

Ločevanje so nagradili

V industrijski coni Todraž so včeraj odprli zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Vrednost investicije presega pol milijona evrov.

Izkušeni ločevalci
Gorenja vas – Poljane je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki je pred dvema letoma uvedla ločeno zbiranje odpadkov na domu. “V zadnjih dveh letih smo na tem področju naredili kar veliko,” ocenjuje višja svetovalka za okolje in infrastrukturo pri občinski upravi Kristina Knific.

Knifičevo veseli presenetljivo dober odziv krajanov. Lani se je denimo na račun ločevanja količina ostanka odpadkov v primerjavi z letom 2007 znižala za skoraj polovico, nov zbirni center pa naj bi učinkovitost ločevanja še povečal.

Tudi elektronika in gume
V zbirnem centru naj bi na mesec zbrali vsaj deset ton ločenega odpadnega materiala. Ob običajnih frakcijah (papir, železo, steklo, plastika) bodo pobirali tudi odpadno električno in elektronsko opremo ter gume, prej so jih denimo le v sklopu rednega letnega odvoza kosovnih odpadkov.

Ne bo pa frakcije za nevarne odpadke – te bodo pobirali enkrat na leto s premično zbiralnico.

Malo divjih odlagališč
V Občini Gorenja vas – Poljane pretiranih težav z divjimi odlagališči sicer nimajo. V sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! so jih nekaj našli in očistili, se pa zagotovo nadejajo, da bo podobnih težav ob zbirnem centru v prihodnje še manj.

Množično nad odvržene smeti

Po dostopnih informacijah se je sobotne vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! na Gorenjskem udeležilo 22.887 prostovoljcev vseh starosti, ki so zbrali več kot 3.500 kubičnih metrov odpadkov. Glede na število prebivalcev je bila udeležba na akciji najboljša v Cerkljah in Naklem.

Smetili pred akcijo
Številni udeleženci akcije so bili močno presenečeni nad količino odpadkov in vsebino odlagališč, ki so jih čistili. Skupina, ki je čistila območje nekdanje železarne na Jesenicah, je med odpadki odkrila celo vrečo tablet. “Večer pred akcijo je neznanec pripeljal nekaj odsluženih oken in gradbenega materiala na to območje, češ, bodo pa še to pospravili,” je dejal eden izmed prostovoljcev.

Prostovoljci, ki so čistili Završnico v Občini Žirovnica, so v gozdu nad jezerom Završnica odkrili zapuščen avto, odvržene akumulatorje in več ton različnih odpadkov, na Bregu pri Žirovnici pa so odkrili celo zaboj manevrske municije. Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je tako kot večina županov sodeloval pri čiščenju, je bil presenečen nad količino odpadkov v naravi, pohvalil pa je odziv krajanov. “Čistijo tudi vikendaši. Na terenu smo srečali celo podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča s soprogo,” je dodal Žerjav.

Raje v gozd kot na odpad
Občino Preddvor je čistilo več kot 600 prostovoljcev, ki so se še posebno posvetili čiščenju onesnaženih vodotokov. Zlasti problematična so divja odlagališča po gozdovih in na obrobjih naselij, med katerimi je veliko odlagališč azbestne kritine.

“Nerazumljivo je, da ljudje odpadke raje peljejo v gozd, čeprav imamo v občini zbirni center,” je povedal koordinator v Občini Šenčur Aleš Puhar. V rekah in potokih so najpogosteje našli polivinil, večje kosovne odpadke in dele avtomobilov; v gozdovih pnevmatike, pohištvo, vzmetnice in belo tehniko; ob cestah pa je bilo največ pločevink in plastenk.

V Občini Cerklje so našli torbice, ki so bile lani ukradene, tako da so na pomoč poklicali tudi policijo, ki je najdbo prevzela.

Prijavili 80 divjih odlagališč

“Zanimanje za sodelovanje je vsak dan večje. Konec marca pa smo imeli tudi sestanek z društvi in predstavniki krajevnih skupnosti, ki so napolnili dvorano,” razlaga jeseniška koordinatorka akcije Očistimo Slovenijo Mirjam Resman. Po informacijah Resmanove je v občini Jesenice prijavljenih 80 divjih odlagališč.

Ne vseh odpadkov
“Cilj prav gotovo v celoti ne bo dosežen v enem dnevu, že zato ne, ker se ne pobira vseh odpadkov, nekaterih odlagališč pa zaradi nevarnega terena ne morejo čistiti prostovoljci.

Vsekakor pa je bil dosežen zelo dober popis odlagališč, ki se bo še dopolnjeval, upam, da v smeri zmanjševanja. Prav ta popis bo zagotovo pripomogel k lažjemu vzdrževanju očiščenega stanja in tudi k sprotnemu vplivanju na pospravilo odpadkov,” sklene koordinatorka.

“Opozarjamo, da bo na dan akcije na cestah velika gneča,” je opozorila Liljana Herga z Direkcije RS za ceste, ki opozarja na previdnost voznikov. Po ocenah sodelujočih bo na cestah v soboto okoli tisoč dodatnih tovornih vozil, večjo gnečo bodo povzročali tudi prostovoljci.

KŠŠ UDARNA AKCIJA: OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU

Sedaj, ko se je sneg stopil in nas pomladansko sonce pritegne iz brlogov na plano, ko se spet začne sezona joginga, kolesarjenja, ali zgolj izletov v naravo, nam vse prevčkat lepoto le te pokvari pogled na odpadke, ki jih ljudje neodogovrno odmetavajo vsepovsod.
Sedaj je prišel čas in priložnost, da tudi mi, mladi, naredimo nekaj, da se stvari obrnejo na bolje! KŠŠ in ZAVOD O pozivata svoje člane, aktiviste, simpatizerje, prostovoljce,… skratka vse, ki so pripravljeni žrtvovati nekaj časa za svoje okolje, da se nam pridružijo na vseslovenski čistilni akciji “OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU”, ki bo potekala 17. Aprila po celi Sloveniji! Za začetek lahko vsak posmeznik, ki na svojem oddihu v naravi opazi divje odlagališče, ali če slučajno ve zanj, vpiše to odlagališče v bazo podatkov. Podrobna navodila, kako to storiti, lahko najdeš na spletni strani www.ocistimo.si ali pri nas na klubu. Podatke o divjih odlagališčih si lahko tudi ogledate na zmljevidu na www.geopedija.si.

Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Društvo Ekologi brez meja poziva vsa društva, šole, organizacije, podjetja, krajevne skupnosti ali skupine prijateljev, ki bi želela sodelovati v največji čistilni akciji v zgodovini Slovenije – Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, da do 31. marca prijavijo zbirna mesta v svojih občinah. Zbirno mesto lahko prijavijo na spletni strani www.ocistimo.si. Vsi, ki bi se želeli čistilni akciji kot pridružiti kot posamezniki, pa imajo še do 16. aprila čas, da se prijavijo na spletni strani www.ocistimo.si. Organizatorji ob prijavi prostovoljcem po elektronski pošti pošljejo vse potrebne informacije o akciji. Nekaj dni pred akcijo bodo na svoj elektronski naslov dobili tudi navodila za prostovoljce za dan akcije.

»Zbirna mesta so točke, ob katerih se bodo vsi, ki bodo sodelovali v čistilni akciji 17. aprila, zbrali in od tam odšli na čiščenje divjih odlagališč oziroma bližnje okolice«, pravi vodja projekta Petra Matos in poiudarja: »Želimo se, da bi imel vsak kraj v Sloveniji vsaj eno zbirno mesto. Trenutno je po vsej Sloveniji prijavljenih že 250 zbirnih mest.«

Petra Matos tudi dodaja, da s čiščenjem, organizacijo zbirnih mest, odvozom odpadkov in potrebščinami za čiščenje ne bo noben udeleženec akcije ali vodja zbirnega mesta imel nikakršnih stroškov. Za vse bodo poskrbeli organizatorji, občine in komunalne službe.

Več o prijavi zbirnih mest
Če določen kraj zbirnega mesta še nima, se lahko posamezniki povežejo med sabo in skupaj prijavijo svoje zbirno mesto. Za pomoč lahko prosijo tudi gasilsko, turistično ali katero koli drugo društvo, ki je aktivno v njihovem kraju. Zbirno mesto lahko prijavi vsako društvo, šola, organizacija, podjetje, krajevna skupnost ali skupina prijateljev na ocistimo.si/Prijavite-zbirno-mesto-za-prostovoljce.aspx.

Oseba, ki prijavi zbirno mesto, postane vodja zbirnega mesta. Njegova/njena naloga je, da poskrbi, da bosta čiščenje in odvoz odpadkov na dan akcije čim bolj tekoče potekala. Vsa potrebna navodila dobi po elektronski pošti ob prijavi zbirnega mesta.

Prijaviti je mogoče več vrst zbirnih mest: običajno zbirno mesto ter posebna zbirna mesta: zbirno mesto za tiste, ki ne bodo čistili divjih odlagališč, ampak le razpršene odpadke (šole, vrtci in drugi), zbirno mesto za tiste, ki bodo čistili planinske poti, zbirno mesto za potapljače (čiščenje pod vodo) ter za jamarje (čiščenje jam, brezen).

Lastnik bregov je država

Inšpekcija za okolje, v katero sodi tudi inšpektor za vode, je popolnoma neučinkovita oziroma nezainteresirana za odlagališča na črno, pravi Božena Ronner svetovalka jeseniškega župana.

“Ves trud vložijo v to, da prijavitelju obrazložijo, da oni tega ne bodo obravnavali, ker zadeva ni v letnem planu, ker zadeva ni prioritetna oziroma, ker bi to morala urediti lokalna skupnost.˝

Za pojasnila smo zaprosili tudi ministrstvo za okolje, kajti pristojnost za urejanje vodotokov si delita agencija za okolje in inšpektorat za okolje, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo dobili.

V občini Jesenice je evidentiranih 18 divjih odlagališč. V letu 2010 je za njihovo čiščenje občina namenila nekaj manj kot osem tisoč, za urejanje vodotokov 32 tisoč in 10 tisoč evrov za urejanje brežin. Za ureditev vseh divjih odlagališč pa bi potrebovali okoli 40 tisoč evrov.

Gorenjska greznica

Na lovilni pregradi zbirnega jezera Hidroelektrarne (HE) Moste se ob večjih količinah padavin nabere neverjetna količina odpadkov, med katerimi so se znašla tudi trupla poginulih prašičev in ovac. Po Savi priplavajo celo hladilniki, iz jezera pa so izvlekli tudi avtomobilske školjke.

Kot je za Žurnal24 povedal vodja HE Moste Anton Koselj, so leta 2008 s pregrade odstranili 110 ton biorazgradljivih odpadkov, 3,4 tone lesa in skoraj sedem ton plastike, po Koseljevih podatkih pa so količine odpadkov na preostalih savskih elektrarnah še večje, saj so v letu 2008 s pregrade HE Vrhovo odstranili 350 ton biorazgradljivih odpadkov in nekaj več kot pet ton plastike, s pregrade HE Mavčiče pa kar 11 ton plastike. Za lani točnih podatkov nimajo, količine odstranjenih odpadkov pa naj bi bile nekje na ravni leta prej.

Neurejene brežine

Kot je povedal vodja HE Moste, so v letu 2008 za čiščenje vseh naplavin na pregradi plačali okrog 44 tisoč, lani pa okoli 66 tisoč evrov: “Daleč največji delež predstavljajo odpadki naravnega izvora. Letne količine so sicer različne, odvisno od urejanja brežin in zaledja, gospodarjenja z gozdovi, hitrosti naraščanja pretoka in velikosti pretokov. Največje količine odpadkov se pojavijo, če daljše obdobje ni bilo visokih pretokov.”

Naplavin je več, če brežine niso ustrezno vzdrževane. “V skladu s koncesijsko pogodbo vzdržujemo samo brežine v območju HE, vse drugo je v pristojnosti lokalne skupnosti oziroma države,” je pojasnil Koselj.

Neuradno smo pri pristojnih za varstvo okolja izvedeli, da celotnega povodja ne morejo nadzorovati, sploh pa ne morejo divjih odlagališč tako hitro odstranjevati, kot nastajajo nova.