Zrušili ga bodo avgusta

Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) bo v začetku avgusta začela podirati carinske objekte nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. V drugi fazi bodo na platoju zamenjali dotrajano voziščno konstrukcijo, uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo.

Uredili bodo točko za postanke, torej parkirišča za avtodome, avtobuse in avtomobile ter dodaten vozni pas za dostop do stare ljubeljske ceste. “Naša glavna želja je bila, da se uredi dostop do stare ljubeljske ceste, saj je pozimi priljubljeno sankališče, jeseni na njej potekajo dirke starodobnikov, priljubljena pa je tudi pri gorskih kolesarjih in pohodnikih, saj je izhodišče za številne planinske ture,” je pojasnil podžupan Občine Tržič Jure Meglič.

Nazadnje bodo postavili še turističnoinformacijske table. Investicija, ki jo v celoti financira DRSC, je vredna okoli 370 tisoč evrov. Promet bo v času podiranja mejnih objektov in urejanja mejnega platoja potekal nemoteno, večino del pa naj bi opravili še letos.

Polovično v Soteski

Popravila. Na odseku državne ceste Bled–Soteska delavci podjetja Rafael sanirajo cestni usad, zato je na tem delu polovična zapora, enosmerni promet pa je urejen s semaforjema.

Na Direkciji RS za ceste (DRSC) so pojasnili, da za ureditev usada gradijo 17-metrsko sidrano armiranobetonsko pilotno steno, uredili bodo odvodnjavanje in obnovili 30 metrov vozišča. Podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, bo dela končalo predvidoma še ta mesec, stala pa bodo 110 tisoč evrov.

Denar je zagotovila DRSC, ki letos na območju bohinjske občine načrtuje še preplastitev poškodovanih mest na regionalni cesti Jereka–Jezero.

Konec tresenja v rešilcih

V ponedeljek so začeli obnavljati regionalno cesto Hrušica–Mojstrana, ki je bila v zelo slabem stanju in zaradi dotrajanega vozišča nevarna. Delavci Cestnega podjetja Kranj bodo v križišču regionalne ceste Kraje–Hrušica v dolžini 640 metrov in regionalne ceste Hrušica–Javornik v dolžini 585 metrov odstranili asfalt, uredili podlago in odvodnjavanje ter cesto na novo asfaltirali. Kot so povedali na Direkciji RS za ceste (DRSC), ki je investitor obnove, bodo dela stala dobrih 650 tisoč evrov, končana pa bodo predvidoma v drugi polovici junija.

Zaradi obnovitvenih del bo promet na teh odsekih oviran 21 dni, od ponedeljka bo na cesti Hrušica–Mojstrana popolna zapora, ki bo trajala predvidoma en teden, promet pa bo preusmerjen na avtocesto. V nadaljevanju bo izvedena delna zapora z ročnim usmerjanjem 
 prometa.

Sledijo še tri krožišča
“Za ureditev krožišča pri priključku avtoceste Hrušica je bil letos v državnem proračunu odprt investicijski projekt obnove ceste Hrušica–Javornik, v nadaljevanju bo treba izdelati projektno in investicijsko dokumentacijo ter pridobiti zemljišča, gradnja pa bo potekala predvidoma med letoma 2012 in 2014,” so še pojasnili na DRSC. Dotrajano in neravno vozišče so še posebej občutili pacienti med prevozi z reševalnimi vozili. “Pritožbe reševalcev so bile pogoste, saj je bila cesta povsem uničena in nevarna, zato sem vesel, da je bil spomladanski sestanek s predstavniki DRSC uspešen in so se dela začela še letos,” je za Žurnal pred dnevi dejal jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in dodal, da so se z direkcijo dogovorili še za gradnjo treh krožišč: na Hrušici, Koroški Beli pri bencinskem servisu in na izvozu z avtoceste.

Most skoraj končan

Novi most prek Triglavske Bistrice je skoraj dokončan. Kot je povedala Nina Rangus z Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC), se jutri izteče pogodbeni rok dokončanja del, promet čez most pa bo sproščen predvidoma v ponedeljek: “Ker so za petek in soboto napovedane padavine, se lahko ta datum prestavi za kakšen dan. V dežju namreč asfaltiranje ni možno.”

Po podatkih DRSC so stari most prek Triglavske Bistrice porušili, ker je bil preozek, dotrajan, na njem ni bilo pločnikov in zato tudi ni bil prometno varen.

Novi most je vreden nekaj več kot 300 tisoč evrov, gradnja pa se je začela januarja in je trajala vso zimo. Od januarja je tako Mojstrana za osebna vozila prerezana na pol; prehod prek reke je po manjšem mostu nižje ob reki omogočen le pešcem in kolesarjem.

Prek Vršiča tudi pozimi

Direkcija RS za ceste (DRSC) pripravlja projektno dokumentacijo za posege, ki bodo omogočali celoletno prevoznost prelaza Vršič.

Regionalna cesta R-206, ki prek prelaza Vršič povezuje Gorenjsko s Trento, je bila lansko zimsko sezono zaradi snega zaprta 151, letošnjo 85 dni, njeno vzdrževanje pa je DRSC lani stalo 140 tisoč evrov.

Najprej nujnejše ceste
Na DRSC so za Žurnal24 povedali, da sta za območje od Erjavčeve koče do vrha prelaza dve različici idejnega projekta: prva, ki jo je naročila DRSC, predvideva nadzorovano proženje snežnih plazov in gradnjo dveh galerij, druga, ki jo je pripravila Občina Bovec pa gradnjo dobrih tisoč metrov dolgega predora. Projektna dokumentacija bo pripravljena do avgusta, koliko bodo našteta dela stala, tačas še ni znano, na DRSC so pojasnili, da bo vrednost investicije znana potem, ko se bodo odločili, ali bodo na vrhu prelaza gradili predor ali galerijo.

Gradnjo bo financirala DRSC, ki naj bi pridobila tudi evropska sredstva, zaradi del pa bo cesta med nadzorovanim proženjem plazov zaprta za promet.

Za celoletno prevoznost ceste si prizadevajo predvsem na Občini Bovec, kranjskogorski župan Jure Žerjav pa je včeraj dejal, da bi jo morali omogočiti že na izvozu z avtoceste na Hrušici. “Vsekakor je pomembna dostopnost Trente, vendar bi morali še prej obnoviti cesti Jesenice–Rateče in Podkoren–Korensko sedlo, ki sta v zelo slabem stanju in za kranjskogorski turistični razvoj tudi strateško veliko pomembnejši. Najprej bi morali poskrbeti za prometnejše ceste,” je poudaril Žerjav.

Ne z avtom, s kolesom!

Kolesarjenje. “Prepričan sem, da je dobra mreža kolesarskih poti eden od boljših dejavnikov za poletni turizem,” je včeraj za Žurnal24 dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Občina je zanje dobro poskrbela, saj je urejena dobrih 20 kilometrov dolga kolesarska pot speljana skoraj skozi celotno občino. Manjkata le še povezava med Mojstrano in Jesenicami – zanjo naj bi letos pridobili gradbeno dovoljenje, zgradili pa prihodnje leto – in kolesarski most v Gozdu – Martuljku.

S kolesom čez mejo
Potem bo mogoče kolesariti po urejeni poti od Jesenic skozi kranjskogorsko občino do Trbiža in naprej v Italijo ali Avstrijo. “Letos bomo asfaltirali še dva kilometra poti od Rateč do državne meje, ta čas pa je po kolesarskih poteh že mogoče kolesarjenje od Kranjske Gore do Beljaka,” je pojasnil župan.

Kolesarjenje cveti
Občina na leto za kolesarsko pot nameni okoli sto tisoč evrov, gradi pa jo skupaj z Direkcijo RS za ceste. Priložnosti, ki jih prinaša pot, se vse bolj zavedajo tudi domačini, zato ob njej že odpirajo počivališča – pri Mojstrani so ga odprli pred prvomajskimi prazniki – in okrepčevalnice, v Kranjski Gori pa so urejeni izposoja koles in servisi ter kolesarski hotel Vijolica. “S kolesarsko potjo prihaja k nam veliko dnevnih obiskovalcev – ob koncih tedna je na dan tudi tisoč kolesarjev –, ljudi, ki kolesarijo po Evropi, ter adrenalina željnih kolesarjev, ki obiščejo kolesarski park po pobočjih Vitranca. Kolesarjenje je poleg pohodništva spomladi številka ena,” je poudarila Mirjam Žerjav, direktorica LTO Kranjska Gora.

Prijavili 80 divjih odlagališč

“Zanimanje za sodelovanje je vsak dan večje. Konec marca pa smo imeli tudi sestanek z društvi in predstavniki krajevnih skupnosti, ki so napolnili dvorano,” razlaga jeseniška koordinatorka akcije Očistimo Slovenijo Mirjam Resman. Po informacijah Resmanove je v občini Jesenice prijavljenih 80 divjih odlagališč.

Ne vseh odpadkov
“Cilj prav gotovo v celoti ne bo dosežen v enem dnevu, že zato ne, ker se ne pobira vseh odpadkov, nekaterih odlagališč pa zaradi nevarnega terena ne morejo čistiti prostovoljci.

Vsekakor pa je bil dosežen zelo dober popis odlagališč, ki se bo še dopolnjeval, upam, da v smeri zmanjševanja. Prav ta popis bo zagotovo pripomogel k lažjemu vzdrževanju očiščenega stanja in tudi k sprotnemu vplivanju na pospravilo odpadkov,” sklene koordinatorka.

“Opozarjamo, da bo na dan akcije na cestah velika gneča,” je opozorila Liljana Herga z Direkcije RS za ceste, ki opozarja na previdnost voznikov. Po ocenah sodelujočih bo na cestah v soboto okoli tisoč dodatnih tovornih vozil, večjo gnečo bodo povzročali tudi prostovoljci.

“Brez obvoznice bo zastal!”

 “Na Betinu smo še vedno v fazi dogovarjanja in ni jasno, ali nam bo uspelo. Gre za nasprotovanja nekaj lastnikov, ki zahtevajo prestavitev krožišča,” je pred dnevi o odkupih zemljišč za začetek gradnje blejske južne obvoznice povedal Jure Pejanovič z Direkcije RS za ceste (DRSC) in poudaril, da brez odkupljenih zemljišč ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja in začeti gradnje krožišča na Betinskem klancu, ki bi ga že morali graditi.

Lastniki zemljišč zahtevajo prestavitev predvidenega krožišča, kar pa po mnenju projektanta ni mogoče, saj za to ni dovolj prostora, poleg tega bi morali pripraviti tudi nov projekt.

“To pomeni, da bi blejsko zgodbo premaknili za deset let nazaj. Do leta 2013 moramo podpisati izvajalske pogodbe, drugače blejske južne obvoznice ne bo,” je pojasnil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije na DRSC. Če v dveh letih ne bodo pridobili gradbenega dovoljenja, bodo evropska sredstva za blejsko obvoznico izgubljena.

“Vsi smo za, ko pa mora čez naša dvorišča, je pa vsega konec,” je težave z odkupi komentiral Willenpart in dodal, da bo država, če bi izgubili evropski denar, težko zbrala 40 milijonov evrov, kolikor bo stala obvoznica.

Dogovor boljši od razlastitve
“Prepričan sem bil, da smo se tudi s štirimi lastniki, ki ne želijo podpisati, že uskladili, a kot kaže, ni tako. Nočem razlastitev in upam, da se bodo vendarle omehčali. V naslednjih dneh se bom še enkrat sestal z njimi, drugega pa občina ne more storiti, saj zemljišča odkupuje država,” je v petek pojasnil blejski župan Janez Fajfar in dodal: “Če zamudimo ta vlak, bo to usodno za razvoj Bleda. Bled bo brez obvoznice zastal!”

Na DRSC in občini upajo, da jim bo uspelo odkupiti zemljišča; z družino Potočnik, lastnico edine hiše, ki jo bodo morali porušiti, pa bodo v kratkem podpisali pogodbo.

Kranjčani hočejo več krožišč

Kranjska mestna uprava bo naročila projekt, ki bo pokazal, ali je na Kidričevi cesti pri Osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj dovolj prostora za začasno krožišče. Potreb je še več. V Kranju tako napovedujejo idejni zasnovi za še vsaj dve krožišči.

Odziv na Facebook
Kranjska mestna uprava se bo z naročilom projekta odzvala na civilno pobudo na Facebooku. O tem smo pisali pred kratkim, po članku pa bili opozorjeni, da je ob prometnih konicah kritično tudi križišče v Zgornjih Bitnjah. Bralka je opozorila, da se vozniki vsako jutro iz smeri Stražišča le s težavo vključujejo levo proti Delavskemu mostu.

Dejansko kroži
Bralka mora, da bi prišla do Delavskega mostu, pogosto najprej zaviti kar desno proti Škofji Loki, potem pa takoj levo proti pokopališču v Zgornjih Bitnjah, kjer po nekaj metrih obrne in se desno vključi v promet proti Laboram. Ker ne gre za nič drugega kot kroženje, se ji zdi smiselno križišče preoblikovati v krožišče.

Cesta je državna
Na kranjski mestni upravi krožišče podpirajo, so pa opozorili, da je tudi ta cesta državna in da so pristojnosti občine zelo omejene.

Idejna zasnova
Letos imajo tako v proračunu predviden denar za idejno zasnovo, s katero upajo, da bodo v nujnost investicije lažje in hitreje prepričali tudi Direkcijo RS za ceste. Druga idejna zasnova, ki se obeta, je prav tako za krožišče na državni cesti – na obvoznici pri Supernovi na odcepu za Besnico.

Še eno leto po luknjah

Jesenice. “Začetek del je predviden za prihodnje leto,” so odgovorili na Direkciji RS za ceste (DRSC), ko smo jih vprašali, kdaj se bo začela obnova dotrajane ceste pod Hrušico proti Kranjski Gori. Jeseni so namreč obljubili začetek del za letošnjo pomlad, dogovor pa je bil konec leta sklenjen med DRSC in Občino Jesenice.

Na direkciji za ceste so še povedali, da bo dokumentacija pridobljena predvidoma letos, takrat pa nam bodo lahko posredovali tudi informacije o vrednosti investicije, morebitnih zaporah in končanju del. Predvidoma letos bodo začeli tudi odkupe zemljišč za gradnjo krožišča, je povedala Nina Rangus, predstavnica za odnose z javnostmi na DRSC.

Na občini presenečeni
Na Komunalni direkciji Občine Jesenice smo izvedeli, da naj bi projektno dokumentacijo za krožišči zagotovila država, vendar na DRSC trdijo, da je načrtovano krožišče pri industrijski coni investicija občine. Božena Ronner, svetovalka župana za informiranje, je dejala, da so nad informacijami presenečeni, zlasti glede na jesenske obljube direktorja DRSC Gregorja Ficka. Po informacijah občine je bila projektna dokumentacija za obnovo hudo načete prometnice med Jesenicami in Kranjsko Goro izdelana že lani, projekt pa je tudi uvrščen v državni proračun. Medtem pa grbinasta, luknjasta in razpokana cesta še naprej jezi voznike in ogroža njihovo varnost.