Od zavoda ne 
pričakuje veliko

Gorazd Maržič, 35-letni Kranjčan, je eden od več kot sto delavcev, ki jih je v Iskraemecu zajel letošnji val odpuščanj. V teh dneh mu poteče odpovedni rok, nove službe še ni našel.

“Odpovedni rok mi poteče 18. julija,” z rahlo negotovostjo pove Maržič. Odpovedi se še vedno spominja z grenkobo. “Nisem je pričakoval, nenazadnje se je Iskraemeco pred državo zavezal, da ne bo odpuščal,” pravi Maržič in doda: “Resda sem bil na čakanju, ampak naj bi aprila spet začel delati.” Grenak priokus poglablja tudi birokratska neobčutljivost, zaradi katere je, kot meni, ostal brez višje odpravnine. “Mesec in pol mi je zmanjkal za 15 let delovne dobe, s katero bi dobil vsaj tisoč evrov več,” ocenjuje.

Medtem je skušal poiskati novo službo. “Zanimal sem se prek poznanstev. Če jih nimaš, je nula,” razlaga. Našel ni še nič, delno krivi tudi poletni čas in odsotnost ljudi. Od zavoda za zaposlovanje ne pričakuje čudežev. “Pošteno povedano, od zavoda ne pričakujem veliko. Težko, da bodo kaj našli. Če se sam ne pomudiš, ni nič,” pojasnjuje.

Ohranja optimizem
Maržič na prihodnost ne gleda ravnodušno. “Malo me je že strah, verjamem pa, da se bom znašel. Po izobrazbi sem živilec, ampak če sem se v Iskraemecu izučil elektronike in bil kontrolor končnih izdelkov, pomeni, da sem prilagodljiv in se hitro priučim,” ohranja optimizem. Črne misli odganja tudi s hobijem. Je namreč nogometni trener.

Kaj pravi zavod
Kranjski zavod za zaposlovanje smo včeraj povprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev odpuščenih v Iskraemecu, koliko ljudi se je letos prijavilo na zavod in koliko jih je našlo novo službo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.

Nižje cene razburjajo

Pocenitev vozovnic mestnega potniškega prometa nas je udarila po žepih, v teh dneh opozarja vse več zaposlenih v kranjskih podjetjih. Ker je od cene mestnega potniškega prometa odvisen izračun nadomestila za prihod na delo, znaša razlika pri posamezniku tudi 30 in več evrov na mesec. Čeprav imajo največ koristi delodajalci, očitki letijo predvsem na občino – ta se jih odločno brani.

Kranjski podžupan Igor Velov tudi sam ugotavlja, da zaposleni pocenitev dojemajo, “kot da jih je občina prikrajšala za zaslužek”, vendar pa je opozoril, da občina na višine plač v podjetjih ne more vplivati. “Mi nismo znižali cene vozovnic, da bi koristili podjetjem,” je vztrajal Velov, direktor mestne uprave Aleš Sladojevič pa je dejal, da je povezovanje vprašanja nadomestila za prevoz na delo s cenovno politiko mestnega potniškega prometa nesmiselno. “Kaj bi se zgodilo, če bi cene občutno povišali?” se je vprašal, spomnil pa je tudi, da je ponekod v Sloveniji mestni potniški prevoz celo zastonj.

Stvar sindikatov
Velov je ob tem prepričan, da bi morali vprašanje višine nadomestila za prihod na delo reševati sindikati. Sindikalist večjega kranjskega podjetja se z njim očitno strinja. “Nadomestila za prevoz in prehrano za marsikoga predstavljajo pomemben del prihodka, zato je vprašanje zelo občutljivo,” je opozoril. Ker vodstvo v to še ni dregnilo, ni želel biti imenovan in dvigovati prahu, je pa napovedal, da bo sindikat morebitnemu znižanju nadomestila za prevoz na delo odločno nasprotoval. Prepričan je, da mora podjetje delavcem povrniti polno ceno, ne subvencionirane.

Ne morejo se kosati z avti
Sindikalist opozarja tudi, da se kranjski mestni potniški promet, ko gre za mobilnost, z osebnimi vozili ne more kosati. Z njim se strinja tudi zaposlena, ki v Kranj prihaja iz primestne občine. “Avtobus bi mi vzel preveč časa. Morala bi prestopati in usklajevati termine,” je razložila.

Nižje tudi na občini
Velov je sicer izrazil pripravljenost prisluhniti predlogom in jih morda posredovati v razpravo mestnemu svetu, nič pa ne kaže, da bi kranjska občina prevzela pobudo, pripravila lastnega in služila za zgled, saj tudi sama že obračunava nadomestilo za prihod na delo po novih cenah avtobusnih vozovnic. “Z javnim denarjem moramo ravnati gospodarno,” je bil odločen Sladojevič.

"Povsod na vratih piše odjebi"

Triinštirideset zaposlenih v kranjski Zvezdi naj bi po pričakovanjih sindikalista Janeza Podgorelca danes dobilo delovne knjižice.

Tako se bo končala njihova skoraj polletna agonija, med katero so povprečno prejeli vsega tisoč evrov oziroma 200 evrov na mesec. “Dolgujejo mi štiri plače in pol, dva regresa in odpravnino za 31 let delovne dobe,” je dejal Podgorelec, zadovoljen predvsem, da se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in prejemali stabilno denarno pomoč; skrbi ga le, da verjetno ne prej kot 
julija.

Močno razočaran je tudi nad državo. “Odgovorne institucije smo že lani opozarjali na čudno dogajanje, pa se nihče ni zmenil za to. Kot bi bili navadne številke. Počutimo se prepuščeni samim sebi, edina, ki nam je pomagala, je bila s 150 evri občina,” je povedal. Jezi ga tudi birokracija.

“Povsod na vratih piše odjebi. Za vsako institucijo potrebuješ cel kup papirjev, da dokažeš, da nimaš za kruh,” je bil kritičen.

Konec agonije za delavce

Okrožno sodišče v Kranju je včeraj objavilo začetek stečajnega postopka za Zvezdo Holding. Oklic so še posebno težko pričakovali agonije naveličani in za dohodke prikrajšani delavci.

Za delavce rešitev
Sindikalist Janez Podgorelec je bil zaradi objave stečaja zadovoljen. “Za nas je rešitev,” je dejal. Prej bodo namreč delavci prejeli odpovedi, prej se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in dobili finančno nadomestilo.

Sicer pa se bo danes dopoldne sestal s stečajnim upraviteljem Andrejem Kraškom. “Najprej mu bom posredoval željo, da bi ljudje dobili vsaj nekaj denarja, ker so v izjemno težkem položaju in na robu preživetja,” je napovedal Podgorelec.

Poskušal bo pomagati
Krašek je bil s težkim položajem delavcev seznanjen. “Poskušal jim bom – v okviru pravnih možnosti – čim prej ustreči,” je dejal. Več o postopku stečaja zaradi pomanjkanja informacij včeraj ni želel komentirati.

Iskraemeco: Odpuščenih 180 delavcev

Po informacijah virov znotraj podjetja naj bi v Iskraemecu junija odpustili 180 ljudi. To je za 30 več, kot smo pred dobrim tednom zapisali v Žurnalu.

Sindikalist Jože Petek je povečanje števila odločno zanikal. “To 300-odstotno ne drži,” je dejal, a potrdil, da je seznam imen že sestavljen.

V soboto, 24. aprila, smo v Žurnalu zapisali, da bo Iskraemeco odpustil 150 delavcev. To sta napovedala tako vodstvo podjetja kot Petek. Zadnji je navedbo, da je število vmes naraslo, označil za čisto izmišljotino in poudaril, da bo pravzaprav nekoliko nižje, kot so prvotno napovedovali. “Prej se lahko zgodi, da bo – zaradi dodatnih naročil, ki se obetajo – s tega seznama kdo izbrisan,” je pojasnil. To velja tudi za namigovanja, da naj bi pomladnemu valu odpuščanj v Iskraemecu sledil jesenski.

Petek pravi 145
“Program odpuščanj predvideva 145 delavcev,” je povedal Petek in poudaril, da so ga zadnjič pregledovali včeraj dopoldne in se med drugim dogovarjali o obveščanju. “Tako število je bilo posredovano tudi zavodu za zaposlovanje,” je še poudaril.

Ne da roke v ogenj
Na vprašanje, ali bi mu lahko vodstvo pravi obseg odpuščanj prikrivalo, je Petek odgovoril, da ne. Sicer je bil previden: “Ne dam roke v ogenj.” Vendar se je v isti sapi skliceval na zaupanje, ki temelji na dobrih izkušnjah z vodstvom.
Petek je razložil, da s seznamom delavcev, ki bodo odpuščeni, razpolaga kadrovska služba, sam pa zgolj s seznamom delovnih mest, ki se ukinjajo. Predvideva, da bodo odpuščeni odločbe prejeli 17. maja.

Ni denarja niti za likvidacijo

Likvidacijska upraviteljica Nevena Tea Gorjup je včeraj na zboru delavcev razkrila, da bo vložila predlog za prekinitev postopka likvidacije in začetek postopka stečaja družbe Zvezda, ki smo ga tudi napovedali.

Sredi marca je bil na predlog večinskega lastnika (Make up Workshop) na skupščini sprejet sklep o začetku prostovoljne likvidacije Zvezde, vendar sredstev za terjatve delavcev na podlagi programa presežnih delavcev do 26. aprila ni bilo.

“Počutimo se grozno, 43 ljudi so vrgli na cesto kot smeti,” je za Žurnal24 povedal Janez Podgorelec, predsednik sindikata. “Dobili smo občutek, da je vse le velika igra. Z grožnjo, da bomo v ponedeljek zasedli tovarno, smo sicer izsilili 300 evrov, da bomo lažje preživeli praznike,” je dejal Podgorelec in dodal, da so delavci že najeli odvetnika in se obrnili tudi na Svet gorenjskih sindikatov za pravno podporo.

Razmišljajo tudi o vložitvi tožb proti nekaterim vodilnim. “Lani, ko smo imeli naročila, smo se bojevali, medtem ko so vodilni družbo le izčrpavali, vanjo pa nihče ni vložil niti centa,” je sklenil Podgorelec.

Kmalu odpuščanja

Stopetdeset zaposlenih v Iskraemecu bo do jeseni izgubilo delo. To predvideva program ugotavljanja presežnih delavcev, ki ga je pripravila uprava družbe, obravnaval pa tudi že sindikat.

Odločbe junija
Vodstvo Iskraemeca napoveduje odločbe junija, delavci pa zaradi odpovednih rokov na cesti ne bodo prej kot jeseni. Sindikalist Jože Petek zagotavlja, da bodo vsi dobili odpravnine. “Sklad je oblikovan, glede tega ne pričakujem zapletov,” je dejal.

Zakaj odpuščajo
“Zaposlenih je za trenutni in prihodnji obseg poslovanja Iskraemeca nedvoumno preveč,” je vzroke za odpustitev dobrih desetih odstotkov zaposlenih pojasnilo vodstvo Iskraemeca. Med razlogi poudarja zmanjšanje obsega naročil zaradi hude konkurence iz Azije in svetovne gospodarske krize.

“Čeprav se je stanje aprila rahlo izboljšalo, še vedno ne poslujemo s polnimi zmogljivostmi. Del zaposlenih je zato na dopustu ali pa na čakanju na delo – na stroške Iskraemeca,” so opozorili, sicer pa spomnili na načrtovano preusmeritev s proizvodnje mehanskih števcev v ponudbo sistemskih rešitev, ki bo zahtevala manj ljudi, prinašala pa večji zaslužek.

Niso še odpisani

Med zaposlenimi na čakanju se je medtem pojavil strah, da so tako rekoč že odpisani in prvi predvideni za odstrel. Sindikalist Petek zagotavlja, da to ne drži. Odločala bodo izključno merila oziroma točkovanje, vztraja; enako pravi vodstvo. “Zaposleni na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom v nobenem primeru ne pomenijo tudi tistih zaposlenih, ki bodo v sklopu kriterijev določeni kot presežni delavci,” so zapisali.

Grozi še kaj
Drugih odpuščanj Petek letos ne pričakuje in se sklicuje na zagotovila uprave. Ta je dejala, da bi moralo biti glede na trenutno razmere odpuščanje še obsežnejše, a dodala: “Program določanja presežnih delavcev že upošteva optimistične napovedi rasti, zato bomo kljub trenutno izjemno neugodnim razmeram obdržali mnogo več zaposlenih, kolikor jih podjetje trenutno potrebuje.”

Jekleni molk vodstva

“V gospodarskem načrtu je predvideno, da bi nas bilo do konca leta 1.226, zdaj pa nas je zaposlenih okoli 1.500, kar pomeni, da bi se zelo približali številki 300,” je včeraj govorice o odpuščanju v jeseniškem Acroniju komentirala Sonja Cuznar, zaupnica Acronijevega sindikata Neodvisnost.

Pred dnevi smo iz zanesljivih virov izvedeli, da naj bi se v družbi obetala odpuščanja in da naj bi večinski lastnik Slovenske industrije jekla (Sij) – ruski Koks, ki se mu je v začetku aprila iztekla triletna pogodba in s tem tudi moratorij na odpuščanje – pripravljal nove pogodbe s kupci in dobavitelji.

Informacije smo želeli preveriti pri vodstvu Sija, ki pa se je odločilo za molk. Kljub večdnevnemu usklajevanju morebitnega odpuščanja – šlo naj bi za okoli 300 zaposlenih v Acroniju – niso želeli niti potrditi niti zanikati.

Iz Sija so nam kratko sporočili le, da navedb ne bodo komentirali.

Da govorice niso iz trte izvite, pa je potrdila Cuznarjeva. “O reorganizaciji se v Acroniju šušlja že približno tri mesece, toda sindikat papirjev še nima, zato o odpuščanju in njegovem obsegu ne morem govoriti, res pa je, da gospodarski načrt predvideva zmanjšanje,” je pojasnila Cuznarjeva in dodala: “Tudi sama sem slišala te govorice, vendar direktor zagotavlja, da presežnih delavcev ne bo.”

Do poletja dovolj naročil
V Acroniju imajo trenutno dovolj naročil, kar je potrdil Marjan Žurman, predsednik Acronijevega sindikata Skei. “Po naročilih za prvo polletje bi lahko rekel, da je krize za Acroni konec, saj imamo april in maj pokrita z naročili. Menim, da bo delavcev še primanjkovalo, zato dvomim, da bodo večja odpuščanja. Seznamov ni, razen tistih za predčasne upokojitve,” je zatrdil Žurman.

Na vprašanje, kaj bi odpuščanje okoli 300 delavcev pomenilo za Acroni, pa je bil kratek: “Potem lahko Acroni zapremo.” Ruski lastnik bi lahko odpuščal, vendar, kot je dejal Žurman, ne pričakujejo stresne odločitve. Cuznarjeva pa: “Menim, da je mogoče vse, vendar bo sindikat tako veliko število poskušal preprečiti.”

O tolikšnem odpuščanju dvomi tudi župan Tomaž Tom Mencinger. “Težko verjamem, da bi se zgodila tako drastična odpuščanja, ne da bi bila obveščena lokalna skupnost, in da bi se lastnik, ki je lani vložil v posodobitev proizvodnje 90 milijonov evrov, odločil za kaj takega,” je dejal župan in dodal: “Na Jesenicah smo hudo zgodbo že dali skozi, saj je železarna v preteklosti zaposlovala več kot sedem tisoč delavcev, potem pa smo s 3.500 prišli na zdajšnjih 1.500.”

“Nimam za kruh”

“Pekarna Orehek je šla v stečaj konec avgusta 2008, od takrat pa sem prejel le 739 evrov iz jamstvenega sklada, ko sem se decembra 2008 prijavil na zavodu za zaposlovanje,” razlaga nekdanji pek v pekarni Orehek Miče Trajanov in pravi: “Nimam niti za preživetje.”

Pekarna Orehek v stečaju Trajanovu skupno dolguje za 4.636 evrov neizplačanih plač, regresa, odpravnine, solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade, terjatve v tej višini pa mu je priznalo tudi sodišče. “Želim si, da bi dobil vsaj nekaj, če bi bilo mogoče tudi po obrokih, saj moram plačati položnice,” dodaja Trajanov.

Na okrožnem sodišču v Kranju smo izvedeli, da stečajni postopki pekarne Orehek še niso zaključeni, po pojasnilih predsednika okrožnega sodišča Mihaela Kersnika pa je bil izdan že končni seznam preizkušenih terjatev, med katerimi je tudi Trajanova. Kot pojasnjuje stečajni upravitelj pekarne Orehek Grega Erman, stečajni postopek še ne bo kmalu zaključen, saj je treba najprej unovčiti vse premoženje: “Zaključka letos ne pričakujem. Stečajna masa zagotovo ne bo zadoščala za poplačilo vseh terjatev upnikov.” Erman dodaja, da je bil v stečajnem postopku prodan le del premoženja, saj na dve javni zbiranji ponudb ni bilo odziva.

Tudi najemnik v stečaju
“Glavni prihodek v stečaju je bila najemnina za objekt, vendar se je tudi nad najemnikom – Pekarstvo Kepic – januarja začel stečajni postopek in je velik del najemnin ostal neplačan. Od iztržka od prodaje premoženja je odvisna višina poplačila upnikov. Glede na zdajšnje stanje bo iz kupnine za nepremičnino poplačan samo ločitveni upnik (hipoteka), to je banka, in še ta upnik samo delno,” pojasnjuje Erman. “Del Trajanove terjatve je skladno z zakonodajo prednostna terjatev, ki se v stečajnem postopku poplača pred drugimi, vendar samo iz splošne stečajne mase.”

Raje v pokoj kot v Kranj

“Ne, nisem še dobil nobenega seznama, čeprav naj bi se danes razdelile pogodbe. Seznam verjetno je narejen, vendar ga morda ne bomo dobili, temveč bodo le delavci dobili pogodbe, ki nam jih bodo prinesli v vpogled. Potem bomo vključili še pravno službo, ki se bo ustrezno odzvala, da ne bo to šlo kar tako mimo,” nam je vodja podružnice sindikata Skei v družbi Iskra Kondenzatorji Sašo Pavlovič odvrnil na vprašanje, ali je poimenski seznam delavcev Iskre Kondenzatorjev, ki naj bi se vozili na delo v Iskro Mis v Kranj, že znan.

Spomnimo, danes naj bi 35 strokovnih delavcev začelo hoditi na delo v Kranj. Okoli 10 delavcev se bo raje odločilo za predčasno upokojitev, nam je dejal Pavlovič. Ostali pa imajo tako ali tako 15 dni časa za pritožbo, ki jih bodo izkoristili: “Mislim, da danes nihče ne bo šel v Kranj, razen če bo kaj nujnega. Na neustrezno pogodbo se bomo pritožili, ker je to velika razdalja za vožnjo. Ne vem, koliko bomo uspešni, a vsaj poskusili bomo,” pravi Pavlovič.

Za premestitev v Kranj so sicer predvidena naslednja delovna mesta: iz vodstva dve delovni mesti, iz sektorja razvoja in raziskav štiri od 13, iz prodaje štiri od 17, iz sektorja nabave in logistike štiri od 13, iz planiranja eno, iz sektorja ekonomike in informatike šest, kontrolinga pet, službe za informacijsko tehnologijo eden ter pet iz splošno-kadrovskega sektorja.