Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Interaktivni vzpon planinskega muzeja

“Zadnji mesec smo na trnih, ali nam bo uspelo. Trenutno potekajo intenzivna dela na postavitvi same razstave, nekatere podrobnosti pa še sproti razdelujemo,” pravi Miro Eržen, vodja projekta Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki ga bo ob občinskem prazniku Kranjske Gore, 7. avgusta, odprl predsednik Danilo Türk.

Vzpon na goro
Vsebinsko osnovo imajo zbrano, saj je za to poskrbela Triglavska muzejska zbirka, pravi Eržen. V novejšem času so pridobili še veliko podatkov in materiala iz vse Slovenije: “Postavitev poskušamo urediti tako, da bo zanimiva za starejše in mlajše. Starejši so namreč bolj naklonjeni predmetom, mlajši pa si želijo aktivnih interaktivnih vsebin. Razstava tako vsebuje oba dela, torej razstavo eksponatov in interaktivni del, kjer bo obiskovalec vključen v vzponu na goro, kot se razstava tudi imenuje, kjer bo lahko skozi učno-vzgojne vsebine dobil določena znanja in spoznanja.”

Projekt Slovenskega planinskega muzeja je vreden kar 3,2 milijona evrov, od tega 1,6 milijona evrov iz strukturnih skladov Evropske unije.

Športna fešta na platnu

V četrtek sta župan Tomaž Tom Mencinger in Beti Valič iz podjetja Pelikan podpisala pismo o sodelovanju pri mednarodnem festivalu športnega filma Fešta 2010, katerega častni pokrovitelj je tudi predsednik Danilo Türk.

“Ponosen sem na to, da so bile Jesenice izbrane za gostiteljico. Poslanstvo festivala je promocija filmske umetnosti na področju športa in promocija športa prek filmske umetnosti. Športniki so zagotovo najmogočnejši ambasadorji, slika pa je tista, ki dramatične, presenetljive in zabavne trenutke ponese prek meja,” je ob tem povedal župan.

Našli so dom
Festival je sicer kar nekaj časa iskal svoje domovanje. “Končna odločitev je padla, ko smo našli partnerja, ki je festival zagledal v pravi luči in v njem prepoznal svoj interes. Občina Jesenice je s svojo dolgoročno razvojno vizijo in strategijo, vsemi potrebnimi kapacitetami in predvsem ljudmi, ki imajo jasno opredeljene cilje, partner, ki smo ga iskali,” je pojasnila Beti Valič, avtorica in organizatorka festivala Fešta.

Vrhunec bo septembra
S podpisom pisma o nameri se je festival tudi uradno začel, trajal bo do 16. oktobra, vrhunec pa bo septembra. Na festivalu bodo predstavili tako športnike kot retrospekcije filmov znanih režiserjev. Predstavili bodo tudi posebne športne rekvizite, na delavnicah pa delili nasvete o snemanju in montaži, vsako druženje pa bo začinjeno z dobro zabavo.

Obala od vseh, denar od nikogar

Bled. “Obala je potrebna ureditve in rad bi videl kakšen konkreten projekt. Odvisna je tudi od tega, kako se bo rešilo vprašanje parkiranja, ki Bled obremenjuje prek vseh meja,” je ob nedavnem obisku na Bledu dejal predsednik države Danilo Türk.

Obala Blejskega jezera je zaradi posedanja v zelo slabem stanju. Projekta obnove ni in tudi več milijonov evrov za njeno temeljito obnovo ne. “Po orkanskem vetru leta 1984 ni nihče poskrbel za utrditev opornih zidov in dejstvo je, da je stanje vsako leto slabše. Vendar denarja za projekt nimamo, kajti ta čas sta naša prioriteta obvoznici. Poleg tega občina tudi ni lastnica cele obale, pač pa le tretjinskega dela v Mali in Veliki Zaki ter delov pri Vili Prešeren, Grajskem kopališču, pod Zdraviliškim parkom in na Mlinem, kjer pa poteka denacionalizacijski postopek,” je za Žurnal pojasnil blejski župan Janez Fajfar.

Občina v sklopu projekta ureditve veslaškega centra ureja obalo v Mali in Veliki Zaki, kar bo po besedah direktorja blejske občinske uprave Borisa Maleja stalo dobrih 600 tisoč evrov, nujno pa bi morali obnoviti tudi konzolni pločnik na Mlinem (zanj potrebujejo okoli 70 tisoč evrov), pešpot okrog jezera in pritoke v jezero. “Računamo na evropska sredstva, vendar moramo pred tem pripraviti še projekte, ki bodo stali več sto tisoč evrov,” je pojasnil Malej.

Tri leta za projekt
Do zdaj je bilo pripravljenih že nekaj idejnih zasnov – zadnjo je leta 2007 pripravila projektna skupina Bruto – vendar so vse ostale na papirju. Zdajšnje katastrofalno stanje obale je po mnenju omenjene skupine posledica velikih obremenitev, slabega vzdrževanja in stihijskih posegov.

Stanje vodotokov in priobalnih zemljišč spremlja tudi Agencija RS za okolje, oddelek območja zgornje Save, ki je o poškodbah obale obvestil občino. “Predvsem so potrebne obnova podrtih, popokanih in delno potopljenih podpornih zidov, zamenjava in nadomestitev lesenih pilotov ter stabilizacija obrežnih ureditev,” je povedal Urban Ilc, vodja omenjenega oddelka na okoljskem ministrstvu, in poudaril, da so poškodbe večinoma posledica dotrajanosti materiala in povečane obremenitve zaradi kopalcev.

Ilc je dodal, da je občina do zdaj pridobila le vodno soglasje za ureditev obale v Veliki Zaki. Poleg dejstva, da ni denarja niti za projekt niti za njegovo izvedbo, bo obnova obale dolgotrajna tudi zaradi razpršenega lastništva, saj je njenih lastnikov veliko, med njimi so tudi kmetje, Cerkev in hoteli. “Zavedamo se, da bo občina projekt morala pripraviti, vendar nam prej kot v od dveh do treh letih ne bo uspelo in potem bomo potrebovali tudi soglasja številnih lastnikov. To je dolga zgodba, ki pa jo moramo začeti,” je dejal župan. O dozdajšnjih projektih pa je dejal: “Niso bili uresničljivi.”