Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Denar, knjižnice vladar

Gradbena dela v nekdanjem kranjskem Globusu bodo končana avgusta. To sta na včerajšnji predstavitvi dozdajšnjega poteka del napovedala tako kranjski župan Damijan Perne kot Ivan Marjek iz podjetja IC Dom. Bolj vprašljivo se zdi decembrsko odprtje, saj projekt še vedno bremenijo razhajanja v ceni, zaradi česar ni izključen niti sodni spor.

Perne pričakuje decembra
“Za zdaj so stvari dogovorjene,” v imenu kupca, Mestne občine Kranj (MOK), meni Perne. V isti sapi se strinja, da je treba določena nesoglasja še urediti, “ampak to na predajo objekta ne bi smelo vplivati”, je dejal včeraj. Pričakuje, da bo nova knjižnica opremljena in odprta do začetka decembra.

O denarju pred odprtjem
Marjek se v imenu prodajalcev strinja, da zamude pri izvedbi ne bi smelo biti, je pa dejal, da bodo poskušali finančna razhajanja zgladiti do konca gradbenih del. Še vedno vztraja, da je projekt na željo naročnika doživel določene spremembe, ki bi jih morala MOK doplačati. Koliko pravzaprav od nje še pričakuje, pa včeraj še ni vedel povedati, ker izvedba še ni končana.

Za zdaj še miri
Kaj bo v nasprotnem primeru sledilo, Marjek včeraj ni želel napovedovati. Zanaša se na dobro sodelovanje z MOK, je pa omenjal tako možnost mediacije kot sodnega spora na sodišču. “Tožba je skrajno sredstvo, prepričan sem, da do nje ne bo prišlo,” je miril ozračje. Mnenja nekaterih, da bi morali z doplačilom pogojevati predajo objekta, ni želel komentirati.

Gremo v mesto, gremo v Kranj

Revitalizacija. Nakupujmo v mestu je naziv obsežne palete ukrepov in dogodkov, na podlagi katerih bo stari del Kranja sčasoma spet postal magnet za obiskovalce.

Odprto do devetih
Opazna novost, ki jo prinaša nov poskus oživljanja, je podaljšanje obratovalnega časa do 21. ure. Do včeraj se je za to potezo odločilo več kot 20 trgovcev in gostincev.

Spremljali jih bodo popestrena sejemska dejavnost, animacijski program, kulturno-zabavne prireditve in popusti. Oživljanje naj bi zajelo območje od Maistrovega trga do Plečnikovih stopnic, občina bo med drugim podaljšala brezplačno parkiranje.

Skupni imenovalec
»Veliko idej je bilo treba spraviti na skupni imenovalec,« je dejal kranjski župan Damijan Perne. Direktorica zavoda za turizem Natalija Polenec upa na obuditev nekdaj med Kranjčani zelo priljubljenega izraza Gremo v mesto, ki je bil sinonim za nakupe, druženje in zabavo.

Uspeh ne sme izostati
»Upamo, da se bo obrestovalo tudi nam,« je na enega od ključnih problemov v mestu opozorila Nina Gros iz trgovine Ocean, Milan Nardin iz Creinative pa je zavoljo bogatega in kakovostnega programa v uspeh prepričan. »Čez noč sicer ne, ampak že tekom poletja, sem prepričan, bodo rezultati očitni,« je končal.

Priljubljena, a crkuje

Članek v Žurnalu24 je le malo ošvrknil problem prizidka na Osnovni šoli (OŠ) Staneta Žagarja Kranj, opozarja bralec. Naštel je vrsto problemov, s katerimi se šola spopada in izrazil skrb, da so obljube predstavnikov mestne uprave o novem prizidku, ki bi odpravil veliko težav, zgolj predvolilne.

Povsem dotrajana delavska baraka iz spornih, zdravju škodljivih materialov, stoji že 30 let in bi jo morali že zdavnaj podreti. Od tu se stališča, kako naprej, precej razlikujejo. Ob pozivih k novogradnji je denimo slišati tudi predloge, naj idejo o novem prizidku opustijo, presežne učence pa preusmerijo na sosednji, modernejši šoli, ki zadnja leta ne zapolnita svojih zmogljivosti.

Večina staršev otrok Žagarjeve šole noče za to niti slišati. Ena od najbolj dotrajanih kranjskih šol je zanimivo tudi med najbolj priljubljenimi. Župan Damijan Perne je do pretiranega vpletanja čustev kritičen.

Preveč so vpisovali

“Kot njen bivši učenec gledam (na Žagarjevo šolo, op. a.) s simpatijami, ne morem pa mimo dejstva, da je v preteklosti vpisovala preveč otrok,” je dejal. “Ne moremo pristati, da se bo na eni šoli povečeval vpis, na drugih pa zmanjševal,” dodaja, kritičen do predsodkov staršev, ki otrok nočejo zaupati šolam v osrčju Planine. “Na vseh šolah se dela enako dobro,” je prepričan Perne.

Prizidek potrebujejo
Ravnateljica Fani Bevk pa meni, da število učencev ni problematično. Opozarila je, da za predpisanih 18 oddelkov – niti z obstoječim prizidkom vred – nimajo dovolj primernih prostorov.

“Najbolj potrebujemo telovadnico,” je presenetila. V novem prizidku bi si želela še šest učilnic za prvo triado. Tako bi se v osrednji stavbi med drugim sprostil prostor za primerno knjižnico, ki je zdaj kar v steklenjaku sredi avle.

Občina misli resno
Vodja občinskega oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan je zatrdil, da misli občina z idejnim projektom za prizidek resno. Zavrnil je razmišljanja, da ga Žagarjeva šola ne bi potrebovala, še posebno, ker bo nanjo vezana tudi nova soseska na Sotočju. Hkrati zaradi novih naselij na Planini tudi popolnitev preostalih dveh šol po njegovem mnenju ne bo več vprašljiva, je pa opozoril, da Žagarjeve šole nikakor ne nameravajo povečevati, pač pa “zagotoviti ustrezne zmogljivosti za v osnovi predviden 18-oddelčni pouk.”

Ne bo več kandidiral

Župan Damijan Perne na jesenskih lokalnih volitvah ne bo vnovič kandidiral. “To je moja dokončna odločitev,” je dejal na včerajšnji novinarski konferenci in tudi uradno potrdil ugibanja.

“Ni me sram pogledati na moj prvi županski mandat,” je dejal Perne, prepričan, da je občinska ladja v njegovem mandatu, kot pravi, zaplula v pravo smer. Sam se želi v prihodnosti posvetiti predvsem psihiatriji.

“O vlogi kranjskega svetnika bi razmislil, druge politične funkcije me ne zanimajo,” je vsaj nekoliko pustil odprta vrata. Komu od kandidatov bo namenil moralno podporo, še ne ve. Za to je prezgodaj, pravi, ga pa ne skrbi, “da med uradnimi in neuradnimi kandidati ne bi našli pravega, ki bo znal občino voditi naprej,” je zaključil

Boštjančič: Tečen, pa kaj

Več kot 150 vprašanj je v tem mandatu kranjski mestni upravi zastavil svetnik Socialnih demokratov Stane Boštjančič. Po tem precej izstopa. Najbližji zasledovalec jih je tretjino manj.

Tudi drugi bi morali
“Nisem spraševal, da bi izstopal,” zatrjuje Boštjančič. Za pogosto priglašanje k besedi krivi slabo komunikacijo vodstva občine z opozicijo ter gradiva na sejah. “Kdor jih resno prebere, vidi veliko pomanjkljivosti,” pravi. Pričakoval je, da bodo tudi drugi spraševali več. “Kdor pride na sejo samo pokasirat, mu je vseeno. Tak ne bo zastavljal vprašanj in takih je v kranjskem svetu kar nekaj,” je kritičen.

Boštjančiča opazka, da se ljudi, ki veliko sprašujejo in opozarjajo, prime etiketa tečnobe, ni ujezila. “Se strinjam. Tudi zame so taki tečni. Sam o sebi sicer ne mislim tako, z zornega kota občinske uprave pa se me lahko drži tak sloves,” pravi.

Premalo učinkoviti
Še posebno kritičen je do direktorja Aleša Sladojeviča. Po njegovem mnenju je ta odgovoren, da uprava kljub občutnemu povečanju števila zaposlenih ni nič učinkovitejša. Županu Damijanu Pernetu zameri, da ne ukrepa in da nima vizije. Zmernejši je do podžupanov Igorja Velova in Staneta Štrausa.

Pokrit še Slovenski trg

Splet. Brezplačen brezžični dostop do spleta je v gorenjski prestolnici po novem možen tudi na Slovenskem trgu. Da ga bo zagotovila, je mestna uprava napovedala že sredi tedna.

Tudi v občinski stavbi
“Dandanes je dostop do spleta kjerkoli ne samo popestritev, temveč nuja. Splet ni več zgolj zabava, ampak lahko dostop do njega na terenu precej olajša delo,” meni kranjski župan Damijan Perne. Mestna uprava brezžični in brezplačni dostop do spleta sicer že nekaj časa omogoča prek povezave freeKranj v večjem delu bližnje občinske stavbe. Na voljo sta tudi dve točki, v pritličju trakta B in prvem nadstropju trakta A.

Središče je dobro pokrito
Sicer pa opozarja tudi na več spletnih točk v mestnem jedru. “Dostopne so na skoraj vseh terasah lokalov in klopeh tako na Maistrovem, Glavnem in Trubarjevem trgu kot na Prešernovi ulici in v Storžiču,” zagotavlja Marinka Arh z oddelka za tehnične zadeve na občini in našteje več kot deset lokalov in trgovin, ki pokrijejo tudi del svoje okolice.

Pomoč zavoda za turizem
Posamezni ponudniki, ki imajo lasten dostop do spleta in so ga pripravljeni deliti na območju, kjer opravljajo svojo dejavnost, lahko Zavod za turizem Kranj zaprosijo za brezplačen najem opreme in montažo. “Če je tehnično mogoče, lahko pridobijo točko tudi brez lastne povezave in samo propagirajo freeKranj omrežje,” je dodala Arhova.

Potegnili dve trasi

Kranj. Trasi težko pričakovane severne obvoznice se obetajo spremembe. Kranjska mestna uprava jo želi prilagoditi napovedani hitri železnici, se izogniti neprijetnemu prekrivanju in pospešiti dejavnosti, zato se je prostorskega umeščanja obeh tras lotila kar sama. Rešitev bo v sklopu občinskega prostorskega načrta predstavila na naslednji seji sveta, predvidoma še ta mesec.

Polžje napredovanje
Predstavniki direkcije za ceste so ob obisku pred štirimi leti napovedali, da bi lahko promet po njej stekel leta 2013; zdaj so bolj zadržani. “Terminski načrt izgradnje in cenovni vidik investicije v tem trenutku nista znana,” so zapisali. Krivdo za polžje napredovanje so pripisali občini in pojasnili, da še vedno čakajo na idejno rešitev poteka obvoznice in prometno študijo mesta Kranj, da pa Kranjčani teh gradiv kljub večkratnim povabilom še niso predstavili oziroma predali v pregled in nadaljnje postopke. “Brez pobude Mestne občine Kranj Direkcija RS za ceste postopkov ne more začeti,” so dejali.

Kranjčani pojasnjujejo
Kranjski podžupan Stane Štraus je spomnil na napovedi, po katerih naj bi v istem koridorju kot obvoznica tekla tudi nova železnica. “Kolikor nam je znano, natančna trasa železnice še ni določena, saj Javna agencija za železniški promet (AŽP) še vedno proučuje različne rešitve,” je dejal kranjski župan Damijan Perne. Da se obvoznica in železnica ne bi prepletali, je mestna uprava prvotno traso obvoznice nekoliko zamaknila, na lastno pest pa zarisala tudi traso železnice. “Omenjeni koridor je prostorsko omejen. Mestna občina Kranj ga ne želi prepustiti zgolj trasi hitre železnice,” je v odgovoru na svetniško vprašanje pojasnil Perne.

Da ne bi bremzala
Kot že omenjeno, se je občina prostorskega umeščanja obeh tras lotila sama, saj meni, da ju je smiselno načrtovati skupaj in da ne bi železnice čakali v nedogled, so pojasnili v vodstvu mestne uprave. Svojo rešitev bodo predstavili še ta mesec na seji mestnega sveta. Ker predlog predvideva zamik ceste, naj bi bil viadukt čez kanjon Kokre krajši.

“Ob pričakovani potrditvi v prvi obravnavi bomo s temi prostorskimi izhodišči uradno seznanili predstavnike ministrstev za okolje in promet ter AŽP,” je sklenil Perne.

Oddaja namesto prodaje

Šestdeset dodatnih neprofitnih stanovanj naj bi do poletja med prosilce razdelila Mestna občina Kranj (MOK). Do konca leta naj bi oblikovala tudi novo prednostno listo. Gre za stanovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) v novi soseski Sotočje, ki so sicer naprodaj, vendar med kupci ni interesa. V primeru dogovora bodo stanovanja umaknjena s trga, občina jih bo imela pravico razdeliti po njeni lastni presoji, najemniki pa bodo sklenili pogodbo s skladom.

“Naredili smo velik korak naprej,” je pričakovano sklenitev dogovora s SSRS komentiral župan Damijan Perne, podžupan Igor Velov pa je pojasnil, da je bila prednostna lista za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem zadnjič oblikovana ob razpisu leta 2007. S tega seznama so do danes rešili petino prosilcev, s stanovanji sklada pa bi bilo število rešenih primerov večje od sto – skoraj polovica prosilcev.

Višina najemnine
Višina najemnine za zdaj še ni znana. Stanovanjski sklad namreč stanovanja na Sotočju za potrebe oddajanja v najem še točkuje, zato sporazum z MOK še ni dokončno sklenjen.

Kranj bo mediacijsko središče

Občina Kranj bo ustanovila prvo mediacijsko pisarno v Sloveniji. V ta namen je že izobrazila več kot deset kandidatov, ki so včeraj prejeli potrdila.

Izkušnje bodo koristile
“Kranj je poleg smeti postal znan tudi po mediaciji,” se je o razlogih za ustanovitev pisarne nekoliko pošalil župan Damijan Perne in spomnil na sago okrog deponije Tenetiše, ki so jo rešili prav z mediacijo. Izkušenj, ki so si jih nabrali, četudi niso najboljše, ne želijo pozabiti, pač pa z omenjeno pisarno nadgraditi.

“Menimo, da je mediacija zelo dobro orodje za premagovanje nesoglasij, ne samo pri velikih problemih, temveč tudi vsakodnevnih težavah,” je dejal Perne. “Želimo jo prenesti v širšo sfero družbenega življenja,” je o smislu ustanavljanja pisarne dodal podžupan Bojan Homan, prepričan, da sta stranki po tako rešenem sporu po navadi bistveno zadovoljnejši, reševanje pa hitrejše in cenejše.

Mediacijska pisarna naj bi vrata odprla predvidoma v dveh mesecih. Delovala bo v starem mestnem jedru, posredovala pa naj bi na vseh področjih – od družinskih zadev do gospodarskih. Na začetku bodo stranke plačevale simbolično ceno, upajo pa, da jim bo uspelo pridobiti državna in evropska sredstva, da bi bile mediacije brezplačne.