Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Hud finančni zalogaj

Kanalizacija. Mestna občina Kranj mora v naslednjih petih letih zbrati 90 milijonov, če želi izpeljati obsežen projekt obnove čistilne naprave in kanalizacije. Skoraj dve tretjini bo morala zagotoviti sama, sicer bodo prišli določeni odseki na vrsto po letu 2015.

Pridobivajo služnosti
“V teh dneh zbiramo služnosti za območja, na katerih se bo gradila sekundarna kanalizacija,« je na včerajšnji novinarski konferenci trenutno stanje enega od najpomembnejših projektov v občini opisal kranjski podžupan Stane Štraus. “Za naselja Bitnje, Šutna in Žabnica večino služnosti že imamo, več pa nam jih manjka za Britof, Predoslje in Kokrico,” razkriva Štraus in opozarja, da je zaradi tega izvedba projekta tam pod vprašajem. “Če bomo služnosti dobili in jih vključili v študijo izvedljivosti, bo imela kanalizacija več možnosti, da bo narejena,” je pojasnil in posvaril hkrati.

Časa ni veliko

Služnosti so del kohezijske vloge. Dokument bo podlaga za usklajevanje za sredstva Evropske unije, občina pa ga želi oddati do 24. junija. “Če bodo območja ustrezala kriterijem za kohezijska sredstva, bomo premagali pomembno oviro glede pridobivanja financ. Jasno bo jeseni,” pojasnjuje pomen Štraus.

Hud zalogaj
Izvedba projekta do leta 2015 bo sicer odvisna predvsem od denarja. Občina mora sama v naslednjih petih letih zagotoviti nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Polovico tega za meteorno kanalizacijo in obnovo cest, potem ko bodo položene cevi. Tega dela Evropska unija ne sofinancira. “To je za MOK velik finančni zalogaj. Če bomo ocenili, da je prevelik, bo katero od omenjenih območij izpadlo in bo prišlo na vrsto šele po letu 2015 brez evropskega sofinanciranja,” je še napovedal Štraus.

Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Razrito do volitev

Tržič je zadnja upravna enota na Gorenjskem, ki je dobila čistilno napravo. Čaka jo sicer devetmesečno poskusno obratovanje, nanjo tudi še ni priključena niti polovica občanov, je pa po mnenju župana Boruta Sajovica že v prvih dneh obratovanja dokazala pozitiven vpliv na okolje.

“Na prečiščenjih opažamo, da se v tržiški kanalizaciji najde marsikaj, kar tja ne spada, zato je njen pozitiven vpliv na okolje nesporen,” pravi. “Več kot soliden gradbeni dosežek v rekordnem času,” opozarja.

Kaj pa druga gradbišča
Medtem ko je gradnja čistilne naprave trajala približno osem mesecev, bo junija preteklo dve leti od začetka obsežnega projekta obnove kanalizacije, ki bi morala biti končana maja. Tržičani so ob številnih gradbiščih že malce nestrpni, pojavlja se tudi strah pred izgubo evropskih sredstev zaradi morebitnih zamud, vendar pa Sajovic zatrjuje, da “vse teče, kot je treba”.

Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar dodaja, da je kohezijska pogodba podaljšana, tako da je rok za dokončanje kanalizacijskega omrežja 30. september.

Čez mesec manj prahu
Sajovic se tudi sam zaveda, “da imajo ljudje občutek, da bi moralo iti hitreje, ampak zaradi obsega projekta to preprosto ne gre”.

“Evropska sredstva niso ogrožena,” zagotavlja, prav tako nimajo težav s financiranjem. Priznava, da ponekod res čakajo z nadaljevanjem, ampak zato, ker se usklajujejo z izvajalci, ki polagajo druge vode in inštalacije. “Čez en mesec bo bistveno manj prašno,” napoveduje.

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

Čiščenje brega reke Sore