Konec tresenja v rešilcih

V ponedeljek so začeli obnavljati regionalno cesto Hrušica–Mojstrana, ki je bila v zelo slabem stanju in zaradi dotrajanega vozišča nevarna. Delavci Cestnega podjetja Kranj bodo v križišču regionalne ceste Kraje–Hrušica v dolžini 640 metrov in regionalne ceste Hrušica–Javornik v dolžini 585 metrov odstranili asfalt, uredili podlago in odvodnjavanje ter cesto na novo asfaltirali. Kot so povedali na Direkciji RS za ceste (DRSC), ki je investitor obnove, bodo dela stala dobrih 650 tisoč evrov, končana pa bodo predvidoma v drugi polovici junija.

Zaradi obnovitvenih del bo promet na teh odsekih oviran 21 dni, od ponedeljka bo na cesti Hrušica–Mojstrana popolna zapora, ki bo trajala predvidoma en teden, promet pa bo preusmerjen na avtocesto. V nadaljevanju bo izvedena delna zapora z ročnim usmerjanjem 
 prometa.

Sledijo še tri krožišča
“Za ureditev krožišča pri priključku avtoceste Hrušica je bil letos v državnem proračunu odprt investicijski projekt obnove ceste Hrušica–Javornik, v nadaljevanju bo treba izdelati projektno in investicijsko dokumentacijo ter pridobiti zemljišča, gradnja pa bo potekala predvidoma med letoma 2012 in 2014,” so še pojasnili na DRSC. Dotrajano in neravno vozišče so še posebej občutili pacienti med prevozi z reševalnimi vozili. “Pritožbe reševalcev so bile pogoste, saj je bila cesta povsem uničena in nevarna, zato sem vesel, da je bil spomladanski sestanek s predstavniki DRSC uspešen in so se dela začela še letos,” je za Žurnal pred dnevi dejal jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in dodal, da so se z direkcijo dogovorili še za gradnjo treh krožišč: na Hrušici, Koroški Beli pri bencinskem servisu in na izvozu z avtoceste.

Preveč pločevine ob jezeru

Obiskovalci Bohinja, ki bodo svoje avtomobile parkirali na nedovoljenih mestih, bodo poleti morali globlje seči v žep, saj jih bo to stalo 80 evrov.

Delavci Cestnega podjetja Kranj na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče za 80 vozil. Končano bo do začetka junija, na njem pa tudi območje modre cone, v kateri bo mogoče polurno brezplačno parkiranje. (Foto: Renata Škerjanc)

Občina Bohinj je zvišala kazni za nepravilno parkiranje in za neplačilo parkiranja na urejenih parkiriščih. “Tako želimo zmanjšati pritisk vozil na jezersko obalo, kjer je vse več nedovoljenega parkiranja, kajti obiskovalci se ne zavedajo, da gre za občutljivo naravno okolje,” je za Žurnal pojasnil bohinjski župan Franc Kramar.

Pred Kristalom zastonj
V bližini Bohinjskega jezera je urejenih deset parkirišč, na travniku pred hotelom Kristal pa bo tudi letošnje poletje mogoče parkirati brezplačno. Ta čas na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče s parkomatom za 80 vozil, na njem pa bodo uredili tudi modro cono, v kateri bodo uporabniki pošte, trgovine in turističnega društva lahko pol ure parkirali brezplačno. Gradnja parkirišča bo stala okoli 70 tisoč evrov, denar pa je zagotovila občina.

Za parkirno hišo ni denarja

Ena ura parkiranja na parkiriščih ob jezeru stane en evro in je, kot je zatrdil župan, letos ne bodo podražili. Domačini lahko kupijo nalepko za celoletno parkiranje, ki stane deset evrov, za lastnike počitniških hišic 40 evrov. Brezplačno parkiranje pa omogoča kartica Gost Bohinja, ki za posameznika stane deset evrov, lastniki električnih avtomobilov pa jo lahko kupijo po polovični ceni.

“Kupi jo lahko vsak, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju, z njo pa si zagotovi tudi za deset odstotkov cenejše avtobusne prevoze prevoznika Alpetour,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

V Bohinju za mirujoči promet skrbita le dva redarja, po besedah enega od njiju, Vinka Čudna, pa bi poleti nujno potrebovali vsaj še enega. S projektom umirjanja prometa si v Bohinju prizadevajo za manj prometa ob jezeru ter uporabo javnega prevoza in kolesa.

“Rešitev bi bila parkirna hiša na Ribčevem Lazu ali pri spodnji postaji nihalke, vendar občina ta čas nima denarja, poleg tega čakamo na novi zakon o TNP, ki bo opredelil območja zanjo,” je dejal župan.

Parkiranje
Bohinjska redarja na leto izrečeta od tri tisoč do pet tisoč denarnih kazni za nepravilno parkiranje. Največ kršitev je med poletno sezono, ko je ob Bohinjskem jezeru tudi več kot dva tisoč avtomobilov na dan. Za nepravilno parkiranje morajo vozniki po novem odšteti 80 evrov, za neplačilo parkirnine na urejenem parkirišču pa 60. Uporaba ceste do planine Vogar stane deset evrov, zbrani denar pa gre za njeno asfaltiranje.

Postavili, domačinov nič vprašali

“To ni noben odnos okoljskega ministrstva in izvajalca del! Seveda smo zadovoljni, da se je obnova začela, vendar način ni pravi,” je v petek za Žurnal24 ogorčena dejala Metka Kavčič, lastnica ene od hiš, ki so predvidene za obnovo.

Delavci so s postavitvijo gradbenih odrov okrog hiš razjezili Kroparje, ki o začetku del, kot pravijo, sploh niso bili obveščeni. Prav tako zanj ni vedel predsednik krajevne skupnosti Ciril Kozjek.

“O začetku del me ni nihče obvestil. Veseli smo, da so začeli, način, kako država to počne, pa je nesprejemljiv!” je poudaril. S kritiko ni varčeval niti Kropar Janez Petrač.

“Hvala bogu, da se te hiše obnovijo, vendar je treba ljudem povedati, kako se bo to počelo in koliko časa bo trajala obnova. Lastnikov hiš ni nihče obvestil. Nič! In zdaj, ko so se dela začela, je verjetno težko še kaj narediti,” je dejal.

Zatajila komunikacija
Kavčičeva je opozorila na dejstvo, da je zatajila komunikacija. “To ni prvič in v Kropi smo že vajeni ignorance različnih institucij. Med ministrstvom in lastniki ni komunikacije!” je pojasnila.

Z začetkom obnove niso bili seznanjeni niti na Občini Radovljica, kar je potrdil Rado Pintar, vodja občinskega oddelka za infrastrukturo, ki pa dogajanja v Kropi ni želel komentirati. “Tega ne komentiram, ker to ni naš projekt, pač pa državni, res pa je, da nismo vedeli, da se bo začel.”

Lastniki obveščeni lani
Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da se je začelo sondiranje, ki ga bo izvedel pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zaradi česar so začeli nameščati odre.

Na vprašanje, zakaj niso obvestili lastnikov, pa so v svojem sporočilu zapisali: “Vsak lastnik, čigar objekt je predviden za obnovo, je bil lansko jesen ob uvedbi v delo obveščen o obsegu in vsebini del na njegovem objektu in je dal soglasje za izvedbo del.”

Krpanje ni trajna rešitev

Kranj. Letošnja zima večje škode na kranjskih občinskih cestah ni pustila, je presenetil vodja vzdrževanja pri kranjski Komunali Janez Lukan. Vseeno zatrjuje, da bodo v obnovo vložili kar nekaj sredstev. Drugače je na državnih cestah v Kranju. Dobesedno cvetijo, obnova pa je negotova.

Žanjejo sadove
Lukan manjšo škodo na občinskih cestah pripisuje kakovostnim sanacijam v preteklih letih. Za nadaljevanje trenda temeljitega obnavljanja cest bi po njegovih grobih ocenah letos potrebovali milijon in pol evrov. “Pokrpamo lahko hitro, ampak to ni trajna rešitev,” je bil slikovit.

Dejanski obseg sanacij
Do vprašanja, ali bo obseg letošnjega programa sanacije tudi dejansko tako obsežen, je bil Lukan zadržan. Opozoril je, da to znaša polovico letnega proračuna, ki ga imajo na voljo.

Med najbolj kritične in potrebne obnove pa je uvrstil odseke Breg–Mavčiče, Predoslje–Suha, Bobovek–Tatinec–Bela, Bitnje in Puškarna. Še bolj zakrbljen je nad Kidričevo cesto in mostom na obvoznici do Zlatega polja, vendar pa sta oba državna, je opozoril.

Kidričeva se ne omenja
Zanju skrbi Cestno podjetje Kranj, vodja operativnega sektorja Iztok Tonejc pa včeraj ni vedel, ali ju bodo letos obnavljali. “Seznam prioritet sestavlja direkcija za ceste, po pogodbi smo pristojni za opravljanje interventnih del in javljanje stanja,” je dejal.