Preplastitev namesto krpanja

Kranj. Osemdeset tisoč evrov bi po ocenah kranjske mestne uprave stala preplastitev makadamske ceste od študentskega doma do vrtnarije na Zlatem polju. Pobud o ureditvi priljubljene bližnjice med regionalnima cestama mimo vojašnice in proti Naklu je vse več.

Pripravna bližnjica
“Zanima me, zakaj se ta odsek ne asfaltira,” mestno upravo sprašuje občan Kranja, meneč, da tudi pogosto popravljanje lukenj stane, prav tako spomni na veliko prahu. Pojasnjuje, da je sicer pogost uporabnik makadamskega odseka, ker mu olajša dostop s Kokrice do Zlatega polja.

Občina se strinja
“V letošnjem proračunu asfaltiranje ni načrtovano,” odgovarja predstavnica za stike z javnostmi na Mestni občini Kranj Mendi Kokot. “Se pa z občanom strinjamo, da bi bilo treba cesto urediti,” dodaja. Sorazmerno visoke stroške narekuje tudi lastništvo. Cesta namreč ne poteka v celoti po zemljišču, ki je last občine, tako da bi bilo treba urediti tudi odkupe zemljišč, opozarja Kokotova.

”Poligon za pospeške”

Bleiweisova cesta je postala poligon za preizkus hitrostnih pospeškov motornih vozil, opozarja Robert Jerala iz Kranja. Ugotavlja, da še posebno ponoči po njej divjajo motoristi in drugi vozniki, v nedeljo tudi sredi dneva.

“Ali bo se bo moral zgoditi smrtni primer? Cesta poteka poleg gosto naseljenega Šorlijevega naselja, kjer živi veliko mladih družin z otroki, in trgovskega središča,” svari. Ocenjuje, da hitrosti presežejo sto kilometrov na uro, kar je dvakrat več od dovoljene.

Cesta je državna
Slavko Savič, vodja kranjskih medobčinskih redarjev, ki po novem razpolagajo z radarjem, je opozoril, da je cesta državna, zato hitrosti na njej še niso merili, saj dopolnjujejo prometne policiste in se držijo bolj lokalnih občinskih cest. Se pa načelno na podobne prijave občanov odzivajo.

“Zagotovo je zadeva za razmislek,” dodaja Savič in napoveduje, da bo o njej odprl razpravo na svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policiji pa predlagal, naj na Bleiweisovi cesti večkrat preveri hitrost. Ne izključuje možnosti, da ne bi uskladili kakšne akcije s policijo in v pomoč ponudili občinski radar.

Za nazaj bo dobilo kazni tisoč Kranjčanov

Medobčinski inšpektorat bi lahko že v naslednjih desetih dneh začel izdajati plačilne naloge za prekoračitve dovoljenih hitrosti. Številnim voznikom se obeta neljubo presenečenje, saj jih bo inšpektorat oglobil za nazaj.

Spomnimo. Radar kranjskega medobčinskega inšpektorata je začel delovati 7. maja. Da je uspešno lovil prehitre voznike, smo že pisali, saj je samo v prvih štirih dneh zaznal krepko prek 200 kršitev dovoljenih hitrosti. Ta četrtek, torej po treh tednih, jih je medobčinski inšpektorat samo v Kranju naštel že okrog 1.500.

Opozorila že prejemajo
Več kot dve tretjini kršitev dovoljenih hitrosti je zrelih za denarno kazen, obetajo pa se tudi odvzem vozniškega izpita in vsaj 20 predlogov začasnih prepovedi vožnje motornega vozila. Približno tretjina kršiteljev že prejema opozorila.

Inšpektorat bi voznikom sicer plačilne naloge izdajal že od začetka merjenja z radarjem, pa od ministrstev za notranje zadeve ter pravosodje niti v četrtek še ni prejel podpisanih ustreznih pogodb, ki med drugim rešujeta vprašanji ugotavljanja statusa voznika v registru in posredovanja obdolžilnih predlogov pravosodju. “Ministrstvo za notranje zadeve je 13. maja napovedalo podpis zadnji teden v mesecu, od ministrstva za pravosodje ga pričakujemo istočasno,” je dejal vodja medobčinskega redarstva Slavko Savič.

Kazni za nazaj
Ker omenjeni pogodbi še nista podpisani, se zastavlja vprašanje, ali bo imel medobčinski inšpektorat sploh pravico predlagati kazni za nazaj. Savič je prepričan, da bo to pravico imel. “Zakon govori, da se lahko odločba in plačilni nalog izdata tudi dve leti po prekršku,” pravi in se sklicuje na člen o zastaranju. Prepričan je tudi, da ni možnosti, da bi lahko kdo od voznikov kazni za nazaj oporekal.

Ključna so pooblastila
Kranjski odvetnik Marko Drinovec opozarja, da je ključno vprašanje, ali medobčinski inšpektorat sploh ima pooblastila za merjenje hitrosti. Če jih ima, potem tudi kaznovanje za nazaj, po mnenju Drinovca, ne bo sporno. Savič je prepričan, da inšpektorat pristojnost ima – v 14. členu zakona o varnosti cestnega prometa. “Piše, da imajo redarji pooblastilo, da merijo s samodejno merilno napravo,” citira.

Kranjčani hočejo več krožišč

Kranjska mestna uprava bo naročila projekt, ki bo pokazal, ali je na Kidričevi cesti pri Osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj dovolj prostora za začasno krožišče. Potreb je še več. V Kranju tako napovedujejo idejni zasnovi za še vsaj dve krožišči.

Odziv na Facebook
Kranjska mestna uprava se bo z naročilom projekta odzvala na civilno pobudo na Facebooku. O tem smo pisali pred kratkim, po članku pa bili opozorjeni, da je ob prometnih konicah kritično tudi križišče v Zgornjih Bitnjah. Bralka je opozorila, da se vozniki vsako jutro iz smeri Stražišča le s težavo vključujejo levo proti Delavskemu mostu.

Dejansko kroži
Bralka mora, da bi prišla do Delavskega mostu, pogosto najprej zaviti kar desno proti Škofji Loki, potem pa takoj levo proti pokopališču v Zgornjih Bitnjah, kjer po nekaj metrih obrne in se desno vključi v promet proti Laboram. Ker ne gre za nič drugega kot kroženje, se ji zdi smiselno križišče preoblikovati v krožišče.

Cesta je državna
Na kranjski mestni upravi krožišče podpirajo, so pa opozorili, da je tudi ta cesta državna in da so pristojnosti občine zelo omejene.

Idejna zasnova
Letos imajo tako v proračunu predviden denar za idejno zasnovo, s katero upajo, da bodo v nujnost investicije lažje in hitreje prepričali tudi Direkcijo RS za ceste. Druga idejna zasnova, ki se obeta, je prav tako za krožišče na državni cesti – na obvoznici pri Supernovi na odcepu za Besnico.

O potoku, ki ga ni

Rekonstrukcija ceste Nemilje–Njivica zamuja že pol leta. Projekt, ki naj bi rešil več perečih težav, zavira birokracija, ki se vrti okrog potoka Nemiljščica. Kdaj jim ga bo uspelo prečkati, ni jasno.

Zdajšnja trasa Nemilje–Njivica že več kot tri desetletja poteka kar čez ozko dvorišče. Prevelik naklon otežuje gospodarsko dejavnost, cestišče je v slabem stanju.

“Glede na zdajšnje standarde so Njivice na nek način odrezane od sveta,” je že pred dvema letoma ob javni razgrnitvi načrtov dejal Filip Bertoncelj, predsednik Krajevne skupnosti Nemilje – Podblica.

Po prvotnih napovedih naj bi bila dela končana septembra lani, toda kranjska mestna uprava še vedno ni pridobila gradbenega dovoljenja.

Stavbna pravica
Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je soglasje za poseg v območje Nemiljščice.

Ministrstvo za okolje načelno sicer nima nobenih zadržkov, česar se zaveda tudi Upravna enota (UE) Kranj, vendar z izdajo gradbenega dovoljenja ne sme prehitevati. Ministrstvo soglasje namreč pogojuje z ustanovitvijo stavbne pravice.

“Če pogoja ne bi upoštevali, bi bila izdaja dovoljenja nezakonita,” je povedala Olga Jambrek, načelnica UE Kranj.

Potoka sploh ni
Kranjski podžupan Igor Velov je na vprašanje, zakaj niso stavbne pravice pridobili, še preden so vložili zahtevo za gradbeno dovoljenje, pojasnil, da niso vedeli, da pravico sploh potrebujejo.

“Potoka sploh ni; tam je travnik,” je presenetil in dodal, da je struga že 15 let speljana drugje. Je pa res, da v katastru še vedno vijuga po trasi ceste. Da potoka v naravi na predvideni trasi ceste v resnici ni več, je potrdil tudi Bertoncelj. Ta sicer meni, da ni niti prave volje.

“Očitno nismo dovolj pomembni, da bi se občina bolj potrudila,” je bil kritičen v sredo.

Mestna uprava je odgovorila, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, in da lahko samo čaka ministrstvo za okolje in prostor. “Ministrstvo za okolje in prostor zatrjuje, da gre za dolgotrajen postopek,” se je branila občina.

Ministrstvo nas je z vprašanji o stavbni pravici napotilo na agencijo za okolje, njenega komentarja pa do včeraj zjutraj nismo prejeli.

Kmalu občinski radar

Eno ponudbo je mestna uprava prejela na v torek končanem razpisu za nakup prvega občinskega radarja. “Ponudbo še proučujemo,” je dejal vodja medobčinskega redarstva Slavko Savič, sicer pa je pojasnil, da se je mestna uprava za nakup radarja odločila, ker želi na svojih cestah večji nadzor nad hitrostmi. “Ne govorim, da policisti niso navzoči, jih je pa premalo in se bolj držijo državnih cest in avtocest,” je razložil.

“Ljudje vozijo po predpisih samo, kadar je kontrola in se bojijo, da bodo kaznovani,” je smisel nakupa radarja dopolnil podžupan Igor Velov. Občina je zanj v letošnjem proračunu sicer rezervirala 60 tisoč evrov, ponujeni pa naj bi stal manj. Čeprav Velov zatrjuje, da ni namen, da bi občina služila, ne more mimo nekaterih svežih izkušenj, ki kažejo, da se bo vložek v radar hitro povrnil.

Kranjska mestna uprava je decembra in februarja opravila dva testa aparatov na trgu, ugotovitve pa kažejo, da se hitrosti na občinskih cestah presegajo pogosto in tudi občutno. V testno zanko naj bi se ujelo precej vozil, mestna uprava pa naj bi rezultate predstavila prihodnji teden.