Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Za nazaj bo dobilo kazni tisoč Kranjčanov

Medobčinski inšpektorat bi lahko že v naslednjih desetih dneh začel izdajati plačilne naloge za prekoračitve dovoljenih hitrosti. Številnim voznikom se obeta neljubo presenečenje, saj jih bo inšpektorat oglobil za nazaj.

Spomnimo. Radar kranjskega medobčinskega inšpektorata je začel delovati 7. maja. Da je uspešno lovil prehitre voznike, smo že pisali, saj je samo v prvih štirih dneh zaznal krepko prek 200 kršitev dovoljenih hitrosti. Ta četrtek, torej po treh tednih, jih je medobčinski inšpektorat samo v Kranju naštel že okrog 1.500.

Opozorila že prejemajo
Več kot dve tretjini kršitev dovoljenih hitrosti je zrelih za denarno kazen, obetajo pa se tudi odvzem vozniškega izpita in vsaj 20 predlogov začasnih prepovedi vožnje motornega vozila. Približno tretjina kršiteljev že prejema opozorila.

Inšpektorat bi voznikom sicer plačilne naloge izdajal že od začetka merjenja z radarjem, pa od ministrstev za notranje zadeve ter pravosodje niti v četrtek še ni prejel podpisanih ustreznih pogodb, ki med drugim rešujeta vprašanji ugotavljanja statusa voznika v registru in posredovanja obdolžilnih predlogov pravosodju. “Ministrstvo za notranje zadeve je 13. maja napovedalo podpis zadnji teden v mesecu, od ministrstva za pravosodje ga pričakujemo istočasno,” je dejal vodja medobčinskega redarstva Slavko Savič.

Kazni za nazaj
Ker omenjeni pogodbi še nista podpisani, se zastavlja vprašanje, ali bo imel medobčinski inšpektorat sploh pravico predlagati kazni za nazaj. Savič je prepričan, da bo to pravico imel. “Zakon govori, da se lahko odločba in plačilni nalog izdata tudi dve leti po prekršku,” pravi in se sklicuje na člen o zastaranju. Prepričan je tudi, da ni možnosti, da bi lahko kdo od voznikov kazni za nazaj oporekal.

Ključna so pooblastila
Kranjski odvetnik Marko Drinovec opozarja, da je ključno vprašanje, ali medobčinski inšpektorat sploh ima pooblastila za merjenje hitrosti. Če jih ima, potem tudi kaznovanje za nazaj, po mnenju Drinovca, ne bo sporno. Savič je prepričan, da inšpektorat pristojnost ima – v 14. členu zakona o varnosti cestnega prometa. “Piše, da imajo redarji pooblastilo, da merijo s samodejno merilno napravo,” citira.

Nova ovira za Vas brez ovir

Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za stanovanjski del projekta Vas brez ovir Taber se je zataknilo pri višini komunalnega prispevka. “V skladu s sprejetim lokacijskim načrtom smo izdali odločbo o plačilu komunalnega prispevka, ki ni ravno nizek,” pravi cerkljanski župan Franc Čebulj. Zdaj čakajo na odgovor investitorja Gradbinca Gip, saj je po županovih besedah celotna zgodba v njihovih rokah.

“Z namenom sodelovanja z Občino Cerklje na Gorenjskem smo v skupni zavod Taber dali zemljo za dom ostarelih in zanj smo tudi pridobili gradbeno dovoljenje. Za naselje oskrbovanih stanovanj pa smo trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, z občino usklajujemo še zadnje podrobnosti,” je pojasnil Darko Vidaković, direktor Gradbinca Gip.

Izgubijo lahko koncesijo

Gradbinec Gip se s projektom Vas brez ovir Taber intenzivno ukvarja že tri leta, največ dela imajo s pripravo vse potrebne dokumentacije. Graditi bodo začeli, ko bodo imeli gradbeno dovoljenja za oba dela, saj na projekt gledajo kot na zaključeno celoto.

Upajo, da bodo začeli graditi še letos, saj bo sicer zavod Taber izgubil koncesijo za osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo za starejše.

Množično nad odvržene smeti

Po dostopnih informacijah se je sobotne vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! na Gorenjskem udeležilo 22.887 prostovoljcev vseh starosti, ki so zbrali več kot 3.500 kubičnih metrov odpadkov. Glede na število prebivalcev je bila udeležba na akciji najboljša v Cerkljah in Naklem.

Smetili pred akcijo
Številni udeleženci akcije so bili močno presenečeni nad količino odpadkov in vsebino odlagališč, ki so jih čistili. Skupina, ki je čistila območje nekdanje železarne na Jesenicah, je med odpadki odkrila celo vrečo tablet. “Večer pred akcijo je neznanec pripeljal nekaj odsluženih oken in gradbenega materiala na to območje, češ, bodo pa še to pospravili,” je dejal eden izmed prostovoljcev.

Prostovoljci, ki so čistili Završnico v Občini Žirovnica, so v gozdu nad jezerom Završnica odkrili zapuščen avto, odvržene akumulatorje in več ton različnih odpadkov, na Bregu pri Žirovnici pa so odkrili celo zaboj manevrske municije. Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je tako kot večina županov sodeloval pri čiščenju, je bil presenečen nad količino odpadkov v naravi, pohvalil pa je odziv krajanov. “Čistijo tudi vikendaši. Na terenu smo srečali celo podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča s soprogo,” je dodal Žerjav.

Raje v gozd kot na odpad
Občino Preddvor je čistilo več kot 600 prostovoljcev, ki so se še posebno posvetili čiščenju onesnaženih vodotokov. Zlasti problematična so divja odlagališča po gozdovih in na obrobjih naselij, med katerimi je veliko odlagališč azbestne kritine.

“Nerazumljivo je, da ljudje odpadke raje peljejo v gozd, čeprav imamo v občini zbirni center,” je povedal koordinator v Občini Šenčur Aleš Puhar. V rekah in potokih so najpogosteje našli polivinil, večje kosovne odpadke in dele avtomobilov; v gozdovih pnevmatike, pohištvo, vzmetnice in belo tehniko; ob cestah pa je bilo največ pločevink in plastenk.

V Občini Cerklje so našli torbice, ki so bile lani ukradene, tako da so na pomoč poklicali tudi policijo, ki je najdbo prevzela.

Regromat, ki deluje na poštenje

Ob cesti med Cerkljami in Komendo si je mogoče že dva tedna postreči z nabranim regratom. Nanj opozarja duhovit plakat, kajti nabiralka Polona Horvat je zraven le redko; namesto tega nastavi polne vrečke te okusne radičevke in lonček za denar ter stavi na poštenje kupcev. Svoj preprosti servis je poimenovala kar regromat.

Stavi na poštenje
“Deluje na poštenje. Vzameš vrečko in v škatlo vržeš tri evre,” med drugim piše na plakatu. “Rada nabiram regrat,” pravi Polona. Nabira ga zase in za sorodnike, pred dvema tednoma pa so nabran kup pohvalili kolesarji, ki so se jim ob pogledu nanj pocedile sline. V hipu se ji je porodila zamisel, zakaj ga ne bi tržila. “Kar lepo gre biznis, če nič drugega, je za kavo,” prizna, “ni pa, da bi obogatela.”

Polone nič ne skrbi, da bi ji regrat kdo pobral. Nasprotno. “Še vsak dan sem dobila v lončku denar,” razkriva. Enkrat je bilo sicer malo manj, pa zato drugi dan več, kot je bilo vzetega regrata. “Domnevam, da je eden od kupcev doplačal tisto, kar mu je prejšnjič zmanjkalo,” se zasmeji.

Nov zagon za turizem

“Problem Občine Cerklje je, da se gostinci in ponudniki turističnih storitev še nismo dogovorili o tedenski turistični ponudbi za goste, ki bi ji potem tudi vsi sledili. Upam pa, da se še bomo. Tako pa smo vsi odvisni od dnevnega gosta,” pojasnjuje vodja Dvora Jezeršek Luka Jezeršek.

Gostinci v nižinskem delu se usmerjajo predvsem v poslovni turizem, gostince na Krvavcu in okolici pa rešujejo tujci, enodnevni gostje ter šole v naravi. Jezeršek meni, da bi se morali zgledovati po Italiji in Avstriji, kjer so gostu poleg smučanja na voljo sprostitveni centri, animacije, prireditve …

TIC bo povezal gostince
Mnogi upajo, da se bo stanje izboljšalo s turističnoinformacijskim centrom (TIC), ki naj bi začel obratovati sredi marca.

“Prva naloga TIC je, da združi vse turistične dejavnike in ponudnike na našem območju, druga, da bo sodeloval z drugimi TIC v Sloveniji, predvsem s tistim na letališču Jožeta Pučnika. Pomagal bo pri pridobivanju gostov skozi vse leto in organizaciji prireditev v občini,” pravi cerkljanski župan Franc Čebulj.

Najpomembnejše pa je, da bodo turisti dobili vse informacije o turističnih znamenitostih in ponudnikih na enem mestu.

Pripravljeni so sodelovati
TIC je težko pričakovana pridobitev za vse občane ter dolgoletna želja gostincev in turističnih ponudnikov.

“Gostinci smo pripravljeni dejavno sodelovati pri oblikovanju programov TIC, ker bomo edino s skupnimi močmi nekaj dosegli. Oblikovati je treba različne večdnevne programe – za gurmane, športnike, otroke … Razvijati se moramo trajnostno,” dodaja Jezeršek.