Puljenje za kupce

Konkurenca. “V Tržiču bomo imeli največ živilskih trgovin v enem kilometru,” ugotavlja bralec Žurnala24. Ob Mercatorjih, Sparu in Eurospinu rasteta še Hofer in Lidl. Postavlja se vprašanje, ali je kupna moč Tržičanov res tako velika, da bodo lahko vse trgovine preživele.

Tržič ne odstopa
Župan Borut Sajovic je ocenil, da Tržič glede števila trgovin z živili ne bo odstopal, je pa opozoril, da je to stvar zasebnih investitorjev. “Občina nima na take investicije nobenega vpliva,” pravi, prepričan, da trgovci v Tržič vstopajo premišljeno. “Kapital ne vlada na pamet,” meni; pravi tudi, da občani večje število različnih živilcev pozdravljajo. “Bolj pestre trgovske ponudbe si želi 65 odstotkov Tržičanov,” sklene.

“Ne rečem, da je problem,” na to pravi bralec iz Tržiča, ki ni želel biti imenovan. Strinja se, da je pestra izbira za ljudi dobrodošla, če bodo konkurenci primerne tudi različne cene blaga. Se pa sprašuje, ali lahko toliko trgovin na kupu sploh zdrži. “Dvomim, da bodo Tržič obiskovali kupci od drugod, kar pomeni, da bodo trgovine odvisne zgolj od kupne moči in nakupovalnih navad Tržičanov,” pojasnjuje.

“To je vojna”
Da trgovci pridejo na že dobro pokrito območje premišljeno, pravi tudi Janez Prašnikar, redni profesor na ekonomski fakulteti. Motiv je lahko izrazito nagajanje konkurenci.

“To je vojna. Če se denimo izve, da gre enemu trgovcu slabo, ga konkurenca napade tam, kjer mu gre dobro,” pojasni za primer. Ne izključuje, da katera od trgovin v Tržiču puljenja za tržni delež ne bo preživela, vendar pa večje škode v tem ne vidi, saj je mogoče halo na komunalno opremljenem zemljišču hitro preurediti za drugo dejavnost.

Kdo naseda komu?

“Bojimo se, da bo vodstvo stranke znova nasedlo Ruparju in njegovim klientelističnim somišljenikom v Tržiču,” so v anonimnem pismu, naslovljenem na predsednika SDS Janeza Janšo, zapisali “simpatizerji in člani tržiške SDS”.

Pavla Ruparja, ki naj bi znova kandidiral za župana, so obtožili, da je sprivatiziral občinski odbor SDS in se kot predsednik odbora sam izbral za kandidata stranke. V pismu so mu očitali tudi nelojalnost ter omenili možnost njegove kandidature na listi Borisa Popoviča, če ne bo dobil podpore SDS. Kot so dodali, si želijo kandidature ugledne članice Vide Raztresen ali katerega od drugih “moralno pokončnih članov stranke”, zato upajo, da bo stranka Ruparju odrekla podporo. Avtorji pisma so sklenili, da so se za anonimni protest odločili, ker se želijo izogniti šikaniranju.

Ruparja ne skrbi
Kot je za Žurnal24 povedal Rupar, je prepričan, da gre pri očitkih za novo afero, ki jo poskušajo proizvesti njegovi politični konkurenti. Dodal je, da je bil na sestankih deležen polne podpore strankinega odbora, nasprotniki pa naj bi se ga bali. “Zahvaljujem se jim za skrb in jim želim veliko sreče,” je dejal Rupar in pristavil: “Pri kandidaturi bom vztrajal, v takšne afere pa se ne bom vpletal, saj bom kandidiral s svojim programom.”

Tržiški župan Borut Sajovic je Ruparjeve očitke zavrnil: “Pozicija v Tržiču se ne ukvarja z opozicijo, saj z delom SDS dobro sodelujemo.” Dodal je, da so nesoglasja v tržiški SDS znana že iz občinskega sveta in da bi bil svojevrsten precedens, če bi za županskega kandidata imenovali človeka, pravnomočno obsojenega za 43 različnih kaznivih dejanj.

“Lahko potrdim, da v odboru ni nič narobe. Kandidata smo večinsko podprli, zato mislim, da za anonimko stojijo ljudje, ki do njega gojijo določene zamere,” pa je dejala Raztresnova.

"Ljubelj spomin na strahotno trpljenje"

Ljubelj- simbol strahotnega trpljenja
V spominskem parku pod Ljubeljem so se nekdanji interniranci, borci, vojne žrtve in drugi spomnili 65. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik je ob tem dejal, da je Ljubelj spomin na strahotno trpljenje; tržiški župan in poslanec LDS Borut Sajovic pa je poudaril, da so se tam zbrali ljudje, ki podobno mislijo in pošiljajo v svet željo, da se tovrstna tragedija nikoli več ne ponovi.

Stanovnik pa je poudaril, da je Ljubelj spomin, opomin in simbol strahotnega trpljenja in razčlovečenja.

Stanovnik kritičen do opozicije
Oba sta se dotaknila tudi refenrenduma. Sajovic je dejal, da smo Slovenci odločili za sporazumno rešitev, mir in sodelovanje. Stanovnik pa je na tem mestu dodal, da “če hočemo dobrega soseda, se moramo tudi sami vesti kot dober sosed“.

Kritičen je bil do predstavnikov opozicije v državnem zboru, ki so “o ratifikaciji arbitražnega sporazuma glasovali z obstrukcijo, potem pa agitirali ljudi, naj oni glasujejo proti temu, za kar sami niso imeli poguma“. Po njegovih besedah niso imeli poguma, ker so vedeli, da Evropa razmišlja povsem drugače.

Zbrane so nagovorili tudi predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna Daniel Simon, predstavnik italijanske delegacije Ljubomir Sušič, predsednik mednarodnega foruma Mauthausen Kurt Scholz in veleposlanik Češke v Sloveniji Peter Voznica.

Razrito do volitev

Tržič je zadnja upravna enota na Gorenjskem, ki je dobila čistilno napravo. Čaka jo sicer devetmesečno poskusno obratovanje, nanjo tudi še ni priključena niti polovica občanov, je pa po mnenju župana Boruta Sajovica že v prvih dneh obratovanja dokazala pozitiven vpliv na okolje.

“Na prečiščenjih opažamo, da se v tržiški kanalizaciji najde marsikaj, kar tja ne spada, zato je njen pozitiven vpliv na okolje nesporen,” pravi. “Več kot soliden gradbeni dosežek v rekordnem času,” opozarja.

Kaj pa druga gradbišča
Medtem ko je gradnja čistilne naprave trajala približno osem mesecev, bo junija preteklo dve leti od začetka obsežnega projekta obnove kanalizacije, ki bi morala biti končana maja. Tržičani so ob številnih gradbiščih že malce nestrpni, pojavlja se tudi strah pred izgubo evropskih sredstev zaradi morebitnih zamud, vendar pa Sajovic zatrjuje, da “vse teče, kot je treba”.

Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar dodaja, da je kohezijska pogodba podaljšana, tako da je rok za dokončanje kanalizacijskega omrežja 30. september.

Čez mesec manj prahu
Sajovic se tudi sam zaveda, “da imajo ljudje občutek, da bi moralo iti hitreje, ampak zaradi obsega projekta to preprosto ne gre”.

“Evropska sredstva niso ogrožena,” zagotavlja, prav tako nimajo težav s financiranjem. Priznava, da ponekod res čakajo z nadaljevanjem, ampak zato, ker se usklajujejo z izvajalci, ki polagajo druge vode in inštalacije. “Čez en mesec bo bistveno manj prašno,” napoveduje.

Podor se lahko ponovi

Sanacija. Danes, najpozneje pa jutri bodo odstranjene posledice četrtkovega podora skal nad Tržičem. Že v petek so po besedah župana Boruta Sajovica odstranili približno polovico materiala. “Dostop do hiše (nekdanjega smučarskega šampiona Bojana Križaja, op. a.) je omogočen, cesta je prevozna,” je dejal Sajovic.

Spomnimo
V četrtek je po pobočju zgrmelo sedem skal, po nekaterih ocenah do 30 kubičnih metrov materiala oziroma okrog 25 ton. Odstranitev na javnih površinah bo financirala občina iz rezervnega sklada za sanacijo posledic naravnih nesreč. Ocene škode in stroškov čiščenja še ni, prav visoki pa verjetno ne bodo.

Teren speljal mimo
Koliko znaša škoda na posestvu Bojana Križaja, nekdanji smučarski as v petek ni želel komentirati. Prav tako za Žurnal24 ni želel spregovoriti o izkušnji. Znano je sicer, da je podor po dokaj strmem pobočju z naklonom 45 stopinj spremljalo močno grmenje in da je teren skale speljal mimo stanovanjske hiše, sicer bi lahko bila škoda še večja. Prav tako jih je pravočasno ustavil – nižje pod Križajevo hišo namreč stoji še sedem stanovanjskih objektov, zato je nekaj časa celo obstajala možnost evakuacije stanovalcev.

Še nekaj skal
Strokovnjak za podore je v petek opozoril, da je na pobočju še nekaj skal, ki bi se lahko ob močnem deževju in potresu sprožile ter prav tako zgrmele v dolino. Na njegov predlog bo tržiška občina v kratkem izdelala študijo varnosti brežine.

Skale čez Križajevo hišo

Nekaj minut po drugi uri popoldne se je pod vrhom hriba Kamnik nad Tržičem utrgalo pet skal, vse večje od kubičnega metra. Skale so pri padanju po pobočju lomile debele smreke kot zobotrebce, na koncu pa pristale v in na pomožnem objektu ob hiši Bojana Križaja.

Po informacijah gasilcev je zadnja stran objekta popolnoma uničena,  ena izmed skal pa je pristala v stavbi. Ena izmed njih, ki je obstala na Koroški cesti, ki teče pod stavbo, pa je pristala na strehi, odlomila dimnik, podrla železna dvoriščna vrata in popolnoma uničila asfaltni dovoz. Na srečo v stavbi v času dogodka ni bilo nikogar.

Takoj so se na kraj dogodka odzvali tržiški gasilci in civilna zaščita, ogledali pa so si tudi mesto sprožitve skal. Območje si bo ogledal tudi geolog. Pristojne službe zaenkrat ocenjujejo, da ponovitvene nevarnosti ni, tudi višina škode zaenkrat še ni znana, po prvih ocenah pa zagotovo ne bo majhna.

Tega ne pomnijo
Bojan Križaj dogodka na kraju ni želel komentirati. Kot pa smo neuradno izvedeli, se je vrnil domov ravno nekaj minut pred dogodkom. Podor pa si je ogledal tudi tržiški župan Borut Sajovic, ki je za tem dejal: “Padlo je vsaj pet skal, ki imajo okoli 10 ton. Takšnega primera ne pomnimo, zadovoljni pa smo da je sistem civilne zaščite deloval brezhibno in da ni bilo nikogar v stavbi.” Po mnenju domačinov pa je velika sreča tudi v tem, da so se skale ustavile v stavbi in na cesti, saj bi lahko padle še nižje na naselje Ravne pri Tržiču.

Rekorden vpis v tržiške vrtce

Z dvema novima modularnima prizidkoma v Križah se namerava tržiška občina v prihodnjem šolskem letu odzvati na letošnji povečan vpis v vrtce. Ocenjuje, da bo za okrog 40 otrok zmanjkalo 
prostora.

“Letošnji vpis otrok v tržiške vrtce je rekorden,” pravi župan Borut Sajovic in opozarja, da jih je vpisanih krepko čez 500. “Treba je hitro v akcijo,” poudarja. Z modularnimi enotami so prostorsko stisko po Sloveniji že reševali – denimo v Škofji Loki. Konec meseca jih bo na seji predlagal tudi mestnemu svetu.

Zakaj moduli
“Število rojstev raste in pada ciklično. Te oddelke trenutno potrebujemo, verjetno pa bo tudi čas, ko bo rojstev manj. V Tržiču smo vrtce že zapirali. Z modularnimi enotami je to lažje,” meni Sajovic. Prav v Križah bo na obstoječo enoto največji pritisk, pa dodaja direktor občinske uprave Drago Zadnikar.

Kako daleč so
“Smo v fazi projektiranja in zagotavljanja sredstev. Do jeseni bomo naredili vse, da bomo zagotovili streho za vse otroke,” sklene Sajovic.

“Kaj pa škodi majhen kakec”

Ukrep. Precej strožji režim se za lastnike psov obeta v Tržiču. Občinska uprava namreč pripravlja odlok, ki bo med sprehodom za pasje iztrebke zahteval obvezno vrečko. Da so velik problem, nas je konec tedna opozorila stanovalka v Bistrici.

“Majhen kakec”
“Vse lepo in prav (da imajo lastniki pse, op. a.), če bi se zavedali, da zelenice niso za opravljanje potrebe,” je dejala. “Lastniki psov pozabljajo, da se po teh travnikih igrajo otroci in da moramo tudi odrasli zelo paziti, da ne stopimo na iztrebek,” se je čudila nad neodgovornostjo in dodala, da se nekateri celo izgovarjajo na velikost psov. “Češ, kaj pa škodi tako majhen kakec, pravijo,” je z glavo zmajevala bralka.

Težko dokazljivo
Tržiška občina ima sicer odlok, po katerem morajo lastniki psov pospraviti iztrebke. Da se ga ne držijo, se zaveda tudi župan Borut Sajovic, opozarja pa na veliko nemoč. Redarji namreč zelo težko dokažejo, da je pes res lastnikov, hkrati pa lahko ukrepajo le na javnih površinah, na zasebnih pa ne. “Dlje časa se že trudijo, pa jim ni uspelo izreči nobene mandatne kazni,” je dejal Sajovic.

Stik nevaren
Sajovic sicer bolj stavi na ozaveščanje. Opozoril je, da ni manjši pasji iztrebek nič manj nevaren od velikega in da se lahko otroci ob stiku – ne glede na velikost – okužijo z zajedalci. “Ni eroblem samo možnost okužbe otrok, ampak tudi odnos do kmetov, ki travniki uporabljajo za pridobivanje krme,” je spomnil Sajovic.

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

Tretjina več na cesti

Tržič ne pesti samo občutna rast števila brezposelnih, temveč tudi visoka stopnja brezposelnosti nasploh. Ta je najvišja na Gorenjskem; je krepko nad regijskim povprečjem. Župan Borut Sajovic se neslavnega položaja zaveda, v svoj bran pa dodaja, da se je Tržič otepa že od osamosvojitve in da je bila brezposelnost v njegovem mandatu že precej nižja. Tako močno občutenje krize je posledica predvsem razmeroma slabe izobrazbe prebivalstva in strukture delovnih mest, meni.

Kaj pravijo gospodarstveniki
Sajovic vidi rešitev v dodatnem izobraževanju, podjetniški regeneraciji območij, kakršni sta Peko in Runa, ter vzpostavljanju podjetniške cone Loka. Gospodarstveniki, med njimi predsednica Pekove uprave Marta Gorjup Brejc, opozarjajo tudi na neizkoriščen potencial v vodnih virih in sončni energiji. Gorjup Brejčeva si v zvezi s poslovanjem svojega podjetja in dvigovanjem konkurenčnosti želi tudi, da bi se znižali stroški za stavbna zemljišča in odvoz komunalnih odpadkov, sicer pa sodelovanje z občino ocenjuje kot uspešno.

Škofja Loka ni kritična
V Škofji Loki je število ljudi brez dela še vedno pod regijskim povprečjem, na podatke o rasti brezposelnosti odgovarja tamkajšnji župan Igor Draksler. “Do zdaj smo imeli daleč najnižjo brezposelnost,” dodaja, sicer pa meni, da je občina s seminarji o samozaposlitvi, še bolj pa z novo industrijsko cono povlekla pravilne poteze. “Potrebujemo delovna mesta. Ključno je namreč, da si človek za preživetje zasluži z lastnim delom,” pravi, prepričan, da je to tudi eden od odgovorov na rast števila prosilcev pomoči. Drugi je po njegovem mnenju učinkovit občinski sklad pomoči. “Je hitrejši kot državni,” zatrjuje.

Kaj pravi Rdeči križ
Tako v Škofji Loki kot Tržiču je upravičencev krepko čez dvesto. Medtem ko je njihovo število v Tržiču naraslo za okrog sto, se je v Škofji Loki v zadnji polovici leta več kot podvojilo. Še vedno je veliko povpraševanja po prehrambnih paketih, vse več pa tudi po finančni pomoči za odplačevanje položnic.