Direktor Elektra Gorenjska odstopil

Dnevnik poroča, da je nadzornikom poslal predlog o sporazumni razrešitvi s položaja, ki so ga tudi sprejeli. Knavs bo družbo zapustil brez odpravnine, a v njej ostaja zaposlen. Do imenovanja njegovega naslednika, ki bo izbran z javnim razpisom, bo Elektro Gorenjska kot vršilec dolžnosti vodil Bojan Luskovec, dosedanji svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo.

Nadzorni svet je sicer že prejšnji teden na pobudo gospodarske ministrice Darje Radić z dnevnega reda umaknil točko o njegovi razrešitvi. Po besedah prvega nadzornika Ludviga Sotoška je nadzornike najbolj motilo “netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene”.

Pod vlado Boruta Pahorja so sicer morali direktorski stolček zapustiti vodilni v vseh elektropodjetjih razen v Elektru Primorska, ki ga vodi Julijan Fortunat, ki se mu mandat izteče konec junija prihodnje leto.

O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Pahor ni odgnal strahu

Državni prostorski načrt, ki naj bi zagotovil trajno poplavno varnost, bo krajanom najverjetneje prvič predstavljen junija, je ob včerajšnjem obisku Železnikov obljubil predsednik vlade Borut Pahor. Napovedal je tudi, da bo cesta v Davčo obnovljena hitreje, kot to trenutno predvidevajo načrti.

Trajna rešitev
Ljudi je tri leta po katastrofalnih poplavah še vedno strah, da se bodo ponovile, je pomen trajne poplavne varnosti poudaril župan Železnikov Mihael Prevc, Pahorju pa izrazil oceno, da priprava načrta poteka prepočasi.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je odgovoril, da načrt ni več tako daleč, kot se zdi, in da bi bil lahko sprejet najpozneje v enem letu. “Ne vidim večjih problemov, če ne bo zamud zaradi nepredvidenih želja,” je dejal.

Kaj pa Davča
Cesta v Davčo je sicer ena od dveh najpomembnejših prioritet obnove, se strinjata tako občina kot država. Po treh letih je od osmih obnovljen le en kilometer, po zdajšnjem načrtu pa bo devet milijonov evrov, kolikor jih še potrebujejo, zagotovljenih postopoma do leta 2015. “Nam se to zdi predolgo,” je bil v pogovoru s Pahorjem odkrit Prevc. Pahor se je strinjal z njim iz dveh razlogov.

Varnost in turizem
Ključno se mu zdi čim prej zagotoviti varnost udeležencev v prometu, pa tudi primerno povezavo centralne Slovenije s smučiščem v Cerknem.

V kolikšni meri bi lahko pospešil obnovo ceste v Davčo, Pahor včeraj ni dejal, je pa napovedal, da se bo čez eno leto v Železnike vrnil in pred domačini položil račune.

“Do steze mimo zakonov”

Lesce. “Če bo vzletelo eno samo letalo, bomo nemudoma obvestili pristojne institucije v Bruslju, da Slovenija ne upošteva lastne zakonodaje. Ne bomo več molčali, tudi pred Evropsko unijo ne!” je bil včeraj za Žurnal24 odločen Miha Zalokar, predsednik Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce.

Prej in potem (slika spodaj). Lani je bila letališka steza še zelena, gradbena dela so se začela decembra, vendar so jih morali zaradi deževja in snega že po nekaj dneh ustaviti. Prestavitev letališke steze, ki je že asfaltirana, je stala 1,8 milijona evrov. (Foto: Renata Škrjanc)

Pravnomočno, ne dokončno
V društvu opozarjajo, da vzletno-pristajalna steza, ki jo gradijo na leškem letališču, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja in da ga za stezo tudi ne morejo dobiti. “Ne morejo ga dobiti, ker na upravnem sodišču poteka upravni spor, ki so ga sprožile tri stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato tudi gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, je pa dokončno, kar pomeni, da investitor gradi na lastno odgovornost,” je pojasnil Zalokar in poudaril, da so šli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja mimo veljavne zakonodaje. V društvu bodo ob letalski dejavnosti brez izdanega uporabnega dovoljenja obvestili pristojne organe v Bruslju, z omenjenimi nezakonitostmi pa so pred dnevi že seznanili predsednika vlade Boruta Pahorja ter prometno, okoljsko, javnoupravno in pravosodno ministrstvo.

Novo asfaltirano vzletno-pristajalno stezo, dolgo 1.130 in široko 23 metrov, ter 600-metrsko travnato stezo bodo uradno odprli 9. maja, ko bo na leškem letališču tudi srečanje letalcev. (Foto: Renata Škrjanc)

Steza skoraj končana
Direktor letališča Pavel Škofic je očitke društva o nezakonitosti zavrnil in zatrdil, da pri gradnji dosledno upoštevajo zakonodajo. “Odziv društva na gradnjo smo pričakovali, vendar menim, da so v ozadju bolj jesenske volitve kot pa letališče. Iščejo vejice, napakice, vendar kdor dela, tudi greši,” je poudaril Škofic in dodal: “Ko bo letališče dobilo obratovalno dovoljenje, nastanejo pogoji, da bodo uporabniki letališča zaradi morebitnega preprečevanja dejavnosti lahko terjali povračilo škode od tistih, ki bi letenje onemogočali.” Gradnja novih stez, asfaltne in travnate, je v zadnji fazi, po besedah prvega moža letališča bo tehnični prevzem najpozneje v torek.

Bojazen, ki ni votla

Obnova. Na strugah v Železnikih so v treh letih po katastrofalnih poplavah naredili premalo, je v pismu zapisala bralka in ošvrknila občinsko upravo. Župan Mihael Prevc se z oceno ne strinja.

Kritika in pohvala
“Kljub denarni pomoči, ki jo je občina dobila, struge ostajajo iste,” piše bralka. Prevc odgovarja, da občina z urejanjem vodototkov sicer nima nič – za struge skrbita agencija za okolje in Vodnogospodarsko podjetje Kranj –, je pa njuno delo pohvalil.

Naredili so veliko
“Če bi bila pred poplavami narejena vsaj četrtina tega, kar je bilo po njih, bi bila škoda bistveno manjša,” ocenjuje. Podobno meni vodja oddelka območja zgornje Save na agenciji za okolje Urban Ilc. Opozarja, da je bilo v sanacijo strug sicer vloženega že veliko denarja in da so sredstva omejena, zato delajo po prioritetah. Dodaja, da vsa letos predvidena dela še niso končana.

Strah še prisoten
Bralka je v pismu izrazila strah predvsem pred morebitno naslednjo povodnjijo. Prevc se negotovosti v mestu zaveda. “Železniki še nikoli niso bili tako lepi kot zdaj, ampak ljudi je upravičeno strah, če bi spet prišel tak val,” pravi in priznava, da bi si tudi sam želel, da bi določene stvari hitreje tekle. Zaradi pomanjkanja denarja se denimo za dve leti podaljšuje obnova infrastrukture, še precej bolj kritična pa se mu zdi počasna priprava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje večje poplavne varnosti Železnikov.

Zaščita od zgoraj
“Glede večje pretočnosti se ne da v mestu narediti nič. Nad Železniki je nujna pregrada, da bo voda skozi ozki del tekla bolj nadzorovano,” pomen dokumenta pojasnjuje Prevc. Da bi spodbudil pripravo, je na obisk v Železnike povabil predsednika vlade Boruta Pahorja, ki naj bi obisk že potrdil, Železnike pa bo po nekaterih neuradnih informacijah obiskal sredi maja. Potrdila iz njegovega kabineta včeraj sicer nismo prejeli.

Zadržani pri pričakovanju

Na kranjski občini od današnjega obiska vlade pričakujejo konkretne odgovore glede obnove državnih cest, ministru za delo Ivanu Svetliku pa želijo predstaviti projekt socialnega podjetništva.

Skrivnostni o pogovorih
Finančni minister Franc Križanič bo obiskal kranjsko Savo, kjer niso želeli razkriti vsebine pogovorov, prav tako ne v Merkurju.

V Iskratelu, ki ga bo obiskal predsednik vlade Borut Pahor, pa so povedali le, da gre za redni obisk vlade, o čem naj bi se pogovarjali, pa vsaj v službi za stike z javnostjo niso vedeli.

Pahor bo obiskal tudi jeseniško podjetje SIGR Bizjak transport in logistika, škofjeloški LTH ulitki in Marmor Hotavlje.

Ne pričakujejo veliko
Križanič namerava obiskati Razvojno agencijo zgornje Gorenjske (RAGOR), kjer naj bi slišal tudi nekaj predlogov za izboljšanje črpanja sredstev Evropske unije. Z jeseniškim županom Tomažem Tomom Mencingerjem pa bosta govorila o dolgoročnem razvoju občine.

Minister za kmetijstvo Henrik Gjerkeš se bo srečal s predstavniki gozdarstva na temo ujm v gozdovih in uvajanja sodobnih tehnologij pri izvajanju gozdarskih del.

Kot je povedal direktor Gozdnega gospodarstva Bled Zvone Šolar posebnih pričakovanj od srečanja nimajo, saj je namenjeno predvsem seznanjanju s stanjem na terenu.

Kranjčani na svoje

“Ustanovili smo novo slovensko sindikalno centralo,” je po včerajšnjem ustanovnem kongresu Zveze reprezentativnih sindikatov Slovenije povedal prvi predsednik Rajko Bakovnik.

Ocenil je, da se po moči uvršča v zlato sredino obstoječih sedmih central in da se jim bo najpozneje v dveh mesecih pridružil tudi v Ekonomsko-socialnem svetu.

Neproduktivna konkurenca
“Sindikalni prostor v Sloveniji je preveč razdrobljen in neproduktivno konkurenčen eden drugemu,” je Bakovnik pojasnil vzroke za ustanovitev nove centrale.

“Od preostalih se ločimo po organiziranosti in načinu delovanja. Ohranjamo samostojnost posameznih članic,” je poudaril razliko.

Bakovnik, sicer predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, vztraja, da cilj ni razlikovanje, pač pa želja po združevanju. Ustanovna člana sta še sindikat igralniških delavcev ter sindikat voznikov avtobusov.

Računajo na krepitev
Bakovnik upa, da se bo ustanovni trojici v novi centrali kmalu pridružil še kakšen od reprezentativnih sindikatov, kot sta Fides in policijski sindikat.

“Povezujemo sindikalni prostor ter pričakujemo, da bo to začetek boljše koordinacije in povezovanja vseh sindikalnih organizacij v Sloveniji. Do preostalih sedmih central bomo negovali partnersko vlogo,” je napovedal.

Kroparji so izviseli

“To je za Kroparje šok! Spet smo padli skozi,” je Ciril Kozjek, predsednik Krajevne skupnosti Kropa, včeraj za Žurnal24 ogorčen komentiral dejstvo, da za projekt gradnje kanalizacije in vodovoda v Kropi ni denarja.

Ostali brez denarja
Projekt, ki ga je pripravila Občina Radovljica, je le eden od gorenjskih projektov Gorki, ki so ostali brez denarja, saj sta okoljsko ministrstvo in služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj po treh letih spremenila interpretacijo meril za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Azbestne vodovodne cevi

Po novem do tega denarja ni več upravičen celotni projekt za Kropo, čeprav bi bila povezava kanalizacijskih omrežij naselij Kropa, Kamna Gorica in Dobrava ter izgradnja skupne čistilne naprave tehnično in finančno najbolj smiselna rešitev. V Kropi bi zgradili kanalizacijski sistem in vodovod, saj je zdajšnji dotrajan in večinoma iz azbestnih cevi, ter čistilno napravo za omenjena naselja.

Občina sama ne more
Kot je pojasnila Tanja Pogačnik, vodja radovljiškega občinskega oddelka za gospodarstvo, bi omenjeni projekt stal 4,5 milijona evrov, od tega naj bi pridobili tri milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih zaradi novih meril ne bodo dobili.

“Brez tega denarja je izvedba celotnega projekta zelo vprašljiva in se bo zamaknil kar za nekaj let, kajti občina sama projekta v kratkem ne more izpeljati. Za izgradnjo primarne kanalizacije v Kropi smo že pridobili gradbeno dovoljenje in do zdaj za ta projekt namenili 434 tisoč evrov,” je pojasnila Pogačnikova in dodala, da bodo predvidoma še danes poslali vnovičen poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju za sestanek.

Občine ob 64 milijonov
Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je dejal, da gorenjski župani premišljujejo celo o tožbi okoljskega ministrstva, saj so zaradi spremenjenih meril gorenjske občine kar ob 64 milijonov evrov. “S tem je Gorenjska ena od najbolj prizadetih regij v Sloveniji,” je še poudaril župan.

Nesnaga v Kroparico
Ker v Kropi kanalizacije in čistilne naprave ni, se stekajo komunalne odplake kar v reko Kroparico.

“Obljubljeno nam je bilo, da bo vsa komunalna infrastruktura zgrajena do leta 2013, zdaj pa je spet vse negotovo in kdo ve, kdaj – če sploh – jo bomo dobili,” je povedal Kozjek, ki bo krajane s tem seznanil na zboru krajanov, predvidoma po velikonočnih praznikih.

Stara pločevina brez vonja

Zmagovalec Dinos je prvič zagorel, je ob ponedeljkovem požaru v novem obratu v Naklem pikro opozoril avtor fotografije požara. S kančkom ironije nas je želel spomniti na februarski članek in citat, s katerim je predsednik vlade Borut Pahor pospremil odprtje. Boji se, da prihodnost za najbližje sosede še zdaleč ne bo tako rožnata.

Skrbi jih

“Predvsem za najbližje sosede zelo motečemu ropotu se je pridružil še grozljiv dim. Tristo metrov oddaljene sosede nas močno skrbi bodoče bivanje v neposredni bližini vrinjenega soseda, ki nam bo s svojo neekološko dejavnostjo kratil mir in onesnaževal ozračje,” je zapisal. “Ko bo sonce še močneje posijalo na kupe raztrganih ostankov avtomobilov, se bo zatohel smrad širil po Nakelski dolini oziroma vse do Kranja,” je dodal in sklenil s predvidevanjem, da požar verjetno ni bil zadnji.

Ne zagotavlja
“Glede požarov ne izključujem, da se ne bo pojavil še kakšen,” je bil iskren vodja zahodne regije pri Dinosu Gregor Turk. Hkrati je bil odločen, da se to ne sme več dogajati. “To je v končni fazi ogrožanje našega premoženja, zato smo zainteresirani, da se to ne dogaja,” je dejal.

Tank z gorivom
Turk sicer predvideva, da je bil vzrok za požar ne popolnoma izpraznjen tank goriva. “Načeloma mora dobavitelj zagotoviti, da so vozila očiščena,” je pojasnil in zatrdil, da bodo v prihodnje poskušali biti še pozornejši pri prevzemu. “Morate pa vedeti, da to ni tako preprosta naloga. Na dan obrnemo ogromno materiala,” je še dejal.

Smrad ne, hrup morda

“Škode na drobilcu ni bilo, ker je stroj tako robusten, da mu take stvari ne škodujejo,” je dejal Gregor Turk. (Foto: Iztok Golob)

Očitki glede smradu se Turku zdijo neupravičeni. “Stara pločevina smradu ne povzroča,” je prepričan. Hrupa po drugi strani ne izključuje. “Dejansko smo motnja, ki je ljudje še niso vajeni,” je povedal, hkrati pa opozoril, da so pri pridobivanju dovoljenj predložili meritve, ki so znotraj predpisov za industrijsko območje.

“Premetavanje materiala povzroča ropot,” je poučil in dodal, da drobilec kovin obdaja protihrupna kabina. Zagotovil je, da ponoči hrupa ne bo in da bodo načeloma čim več delali dopoldne.