Sodbi za eksplozijo

Na kranjskem sodišču so danes izrekli sodbi za oktobrsko eksplozijo pred kranjskim Million Clubom, v kateri se je poškodovalo osem ljudi, nastalo pa je tudi za vsaj 25 tisoč evrov škode.

Sodišče je Damirju Muzaferoviću prisodilo štiri leta in devet mesecev zapora, Dževadu Veliču pa triletno zaporno kazen. Oba sta kriva povzročitve splošne nevarnosti, medtem ko tožilstvo poskusov uboja ni uspelo dokazati.

Sodba še ni pravnomočna, oba napadalca pa do pravnomočnosti ostajata v priporu, kjer sta tudi dočakala konec sojenja.

Vse zaradi dekleta
Spomnimo: oktobra lani je pred kranjskim klubom Million Club prišlo do eksplozije. Po naših neuradnih informacijah naj bi skupina bombašev z danes obsojenim Damirjem Muzaferovićem na čelu želela ustrahovati dekle Dejana Savića in samega Savića, ki mu na kranjskem sodišču sodijo za majski bombni napad na kranjsko policijsko upravo.

S tem naj bi ga prisilili, da v celoti prevzame krivdo za napad na policijsko upravo.

Odškodninske tožbe zoper državo
Osem oškodovancev po eksploziji je medtem 15. februarja vložilo odškodninske tožbe zoper državo. Država naj bi bila po besedah njihovega zastopnika, koprskega odvetnika Francija Matoza, odgovorna za njihove poškodbe, ker ni gospodarno ravnala z nevarnim orožjem.

Kot je znano, so bombaši, ki so jih sicer po napadu ujeli v Metliki, odvrgli bombo M75, ki je bila ukradena iz skladišča orožja obrambnega ministrstva pri Pivki.

“Za bombaša ni olajšav”

V sredo popoldne bo znano, ali bo kranjska sodnica sledila zahtevi tožilstva, naj Damirja Muzaferovića kaznuje s 13 leti in pol zapora, njegovega domnevnega pajdaša Dževada Velića pa s 14 leti in pol. “Olajševalnih okoliščin ni. Velić in Muzaferović sta se dogovorila, da pred diskoteko Million Club vržeta bombo. Naklepno sta poskušala ubiti tri Muzaferovićeve znance, s katerimi sta se sprla,” tožilka Polona Košnjek utemeljuje zahtevane kazni za 27-letnega Postojnčana Velića in 21-letnega Kranjčana Muzaferovića.

Brez sodnice in tožilke
Muzaferovića in Velića so izdale priče, posnetki nadzornih kamer in biološke sledi na ostankih bombe.

Tožilstvo je zato trdno prepričano, da je policija zbrala dovolj dokazov in je obema nedvomno dokazana krivda za bombno eksplozijo, ki je konec oktobra lani poškodovala devet obiskovalcev kranjskega nočnega lokala, čeprav si prizorišča treh poskusov uboja, povzročitve splošne nevarnosti in prepovedanega mesta za uporabo eksploziva in orožja takoj po napadu nista ogledali niti dežurna preiskovalna sodnica niti tožilka. “Ogled kraja eksplozije ni bil opravljen, ker je policija tožilko obvestila, da je preiskovalna sodnica ogled prepustila policiji,” pojasnjuje vodja kranjskih tožilcev Irena Kuzma. V policijskih krogih zagotavljajo, da imajo policisti potrebno znanje, da sami vodijo predkazenski postopek. “A ko zadevo prevzame tožilec ali preiskovalni sodnik, ima to drugačno procesno vrednost na sodišču,” pravi nekdanji šef policije Marko Pogorevc. Kranjska tožilka pa si kraja, kjer so policisti pridobivali dokaze, ni ogledala brez preiskovalnega sodnika, saj po besedah Kuzmove “njihova prisotnost v takih primerih nima nobene procesne vrednosti”.

Pri sodnici obe dežurni
“Če se zgodi kaznivo dejanje, je nujno, da si kraj zločina ogledajo ljudje, ki bodo nadaljevali kazenski pregon. Ogled je namenjen temu, da sodnik odreja, kaj je treba zavarovati, in tožilec vidi, na podlagi česa bo lahko sprožil pregon storilca,” pravi vir blizu pravosodju.

Dobra dva tedna po bombnem napadu v Kranju je preiskovalna sodnica denimo prevzela zbiranje dokazov o krivcu za eksplozijo na domu sodnice Katarine Turk Lukan v Radovljici. “Temu ogledu pa je prisostvovala tudi tožilka, ki so jo o eksploziji obvestili policisti,” dodajajo na tožilstvu. S kranjskega sodišča pojasnil, na čem je temeljila odločitev, da si preiskovalna sodnica ni ogledala prizorišča treh kaznivih dejanj, ki jih je nekaj dni pozneje na drugem kraju proučevala s policisti in tožilko, nismo prejeli.

“Bombo sta držala oba”

“To je neumnost. Ni dokazov, da je nekdo, ki jo je držal, bombo tudi vrgel, če je na njej pustil večinsko sled. In ni res, da se prejšnja sled izbriše, ko bombo prime naslednja oseba,” je sodnomedicinski izvedenec Jože Balažic včeraj pred kranjsko sodnico, ki zaradi lanskega bombnega napada na kranjsko policijsko upravo sodi Dejanu Saviću in Stanku Radojeviću, spodbijal ugotovitve policijskega centra za forenzične preiskave, zadolženega za analiziranje bioloških sledi, odkritih na žlički bombe.

Strokovno ali ne?
“Večinska sled se ujema z DNK Stanka Radojevića, na Savića kot drugega možnega osumljenca pa so nakazali policisti sami,” je oktobra lani sodnici pojasnil forenzik Mihael Mustar, ki je prizorišče eksplozije preiskoval. Večinsko sled na bombi je po forenzikovih zagotovilih pustila oseba, ki jo je najdlje in najverjetneje tudi zadnja držala v roki. “To je le domneva. Če se eden od njiju močno poti, bo denimo pustil več sledi kot tisti, ki je bombo na primer le držal in vrgel,” pa je dejal Balažic.

“Balažic je omajal visokoleteče trditve centra za forenzične preiskave, zato predlagam, naj inštitut za sodno medicino, kjer Balažic deluje, preveri, ali je bil celoten postopek odvzema in analiziranja bioloških sledi na ostankih bombe strokoven in ali se sploh lahko uporabi v tem sodnem postopku,” je po Balažičevem odhodu s sodišča sodnici predlagal Janez Hočevar, Radojevićev zagovornik.

Pričakovala se je sodba
Do 22. marca morajo sodnomedicinski izvedenci na zahtevo sodnice preveriti, ali so policisti zakonito prišli do Radojevićevih in Savićevih sledi.

To je kronski in edini dokaz, s katerim tožilstvo dokazuje njuno vpletenost v bombno eksplozijo. Če pade ta dokaz, pade vse, neuradno opozarjajo kazenski pravniki. Že od začetka sojenja oktobra lani poskušata zagovornika domnevnih bombašev dokazati, da je policija ključne dokaze pridobila nezakonito.

Včeraj je sodnica zavrnila še zahtevo Savićeve zagovornice Anke Kozamernik, naj kot nezakonite izloči sledi Dejana Savića. Kozamernikova namreč meni, da sodnico k temu zavezuje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pravi, da “je treba iz policijske evidence izločiti biološke sledi oseb, ki v postopku, kjer jim je bila sled odvzeta, niso bile obsojene, kar velja za Savića”.

8 tožb zaradi ukradenega orožja

Osem oškodovancev po eksploziji, ki je oktobra lani odjeknila pred kranjskim lokalom Million Club, odškodninsko toži državo; odškodninske tožbe so na ljubljansko okrožno sodišče vložili včeraj. Država naj bi bila po besedah njihovega zastopnika, koprskega odvetnika Francija Matoza, odgovorna za njihove poškodbe, ker ni gospodarno ravnala z nevarnim orožjem.

Poškodovani, zdravljenje še traja
Koprski odvetnik zastopa osem oškodovancev: “Vseh osem je bilo na kraju, kjer je bomba eksplodirala, vsi so bili poškodovani od delcev, ki so se razpršili. Te bombne delce so imeli v telesu. Seveda je bilo potrebno zdravljenje, nekateri so bili tudi hospitalizirani.”

Matoz je v imenu svojih strank na državno pravobranilstvo že kmalu po dogodku vložil poziv, da se opredelijo do odgovornosti države v tem primeru. “Ker odgovora nisem prejel, smo se odločili za odškodninske tožbe.”

V tožbah zahtevajo 20 tisoč evrov za posameznega oškodovanca. “To pa je seveda le začetna številka, saj pri posameznikih zdravljenje še traja.” Matoz pravi, da ne gre le za poškodbe, pač pa tudi za strah, ki so ga oškodovanci utrpeli in za tako imenovani posttravmatski stresni sindrom.

Država je odgovorna!
Matoz pravi, da je odgovornost države v tem primeru nedvoumna, saj je bila eksplodirana bomba skupaj z drugim orožjem ukradena iz vojaškega skladišča, za katerega bi moralo ministrstvo za obrambo skrbeti odgovorneje.

“Glede na to, kako je bila kraja izvršena, ocenjujemo, da država ni storila vsega, kar je dolžna storiti, da se nevarno orožje zavaruje. Zato je tudi odškodninsko odgovorna za nastalo škodo,” pravi Matoz.

Teh osem oškodovancev, ki jih zastopa Matoz, je po njegovih besedah edinih osem, ki v tem primeru odškodninsko preganjajo državo. Za zdaj. Matoz je za Žurnal24 namreč še povedal, da se za zastopanje dogovarja tudi s kranjskim hotelom Creina, ki je v eksploziji ravno tako utrpel materialno škodo.

Zakaj Matoz oziroma njegovi pooblaščenci s strani pravobranilstva niso prejeli nobenega odgovora, pa slednji odgovarjajo:

“V skladu z Zakonom o državnem pravobranilstvu smo posredovali predmetni
odškodninski  zahtevek v opredelitev na ministrstvo za obrambo, Generalštab Slovenske  vojske. Stališča  od  Morsa še nismo prejeli, ker na Morsu še proučujejo  navedbe in zbirajo  relevantne podatke. Takoj ko bomo prejeli stališče Morsa, bomo na zahtevek tudi odgovorili.”